
Kot je pojasnil Eberlinc, družba Plinovodi v sodelovanju in dogovoru z Gazpromom aktivno dela na projektu Južni tok na ozemlju Slovenije.
"Dela niso omejena zgolj na pripravo strokovnih podlag za umeščanje plinovodnih objektov v prostor skladno s slovensko zakonodajo, temveč obsegajo tudi aktivne priprave na delovanje skupne družbe Južni tok Slovenija. Torej aktivnosti že tečejo, gradnja pa se bo začela po pridobitvi ustreznih dovoljenj, najverjetneje ne prej kot leta 2014 oziroma 2015," je dejal.
Plinovod se bo umeščal v prostor v postopkih izdelave državnih prostorskih načrtov, pri čemer se praviloma poskuša koristiti obstoječe koridorje energetske infrastrukture povsod tam, kjer je to mogoče.
"Dograditve obstoječega prenosnega plinovodnega sistema zaradi projekta Južni tok na ozemlju Slovenije bodo odvisne na eni strani od dejanskega poteka projekta in na drugi od povezav, ki se bodo za namen potreb slovenskega trga iz tega projekta vzpostavile z obstoječim prenosnim sistemom, ter od zmogljivosti, ki bi bile lahko dodatno na voljo za namen prenosa zemeljskega plina po slovenskem ozemlju," je pojasnil Eberlinc.
Trasa plinovoda Južni tok na slovenskem ozemlju je bila obdelana in določena v nekaj variantah v t. i. študiji izvedljivosti, ki sta jo skladno z meddržavnim dogovorom izdelala partnerja na projektu v Sloveniji, družbi Plinovodi in Gazprom konec leta 2010.

Dokončna trasa plinovoda bo določena v postopku umeščanja prenosnih plinovodov in plinovodnih objektov v prostor, in sicer v postopku izdelave državnega prostorskega načrta.
Družbi Plinovodi in Gazprom sta se po Eberlinčevih pojasnilih dogovorili, da bo vstopna točka na slovensko-madžarski meji pri Pincah in izstopna točka projekta na slovensko-italijanski meji pri Ratečah.
Okvirno bodo zmogljivosti plinovoda Južni tok, ki bo vstopal v Slovenijo, okoli 26 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. V Sloveniji bodo ostale predvidoma tiste količine zemeljskega plina, ki bodo namenjene domačim uporabnikom.
Za končno investicijsko odločitev sta sicer partnerja na projektu določila večje število kriterijev. "Oba partnerja na projektu, družbi Plinovodi in Gazprom, si intenzivno prizadevata, da bodo s sprejetjem končne investicijske odločitve izpolnjeni potrebni pogoji za izvedbo investicije," je še pojasnil Eberlinc.
Gradnja plinovoda Južni tok se bo na evropskem odseku sicer začela 9. novembra v Bolgariji. Znak za začetek gradnje plinovoda, prek katerega bo tekel ruski zemeljski plin, bosta dala predsednik Rusije Vladimir Putin in predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.