Aktivacija 9. člena: kakšna so pooblastila Policije?

Vlada je prvič v zgodovini samostojne Slovenije aktivirala 9. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije in zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda sprejela sklep o omejitvah oz. prepovedi gibanja v Ljubljani, na Bledu in v okolici Brda pri Kranju, in sicer 5. in 6. oktobra. Kje natančno bo omejeno gibanje, ni jasno. Ali je sporno, da javnost ni obveščena, na katerih lokacijah točno bo veljal sklep, smo povprašali Branka Lobnikarja s Fakultete za varnostne vede. Kot nam je pojasnil, je pomembno, da Policija pri izvedbi upošteva načelo sorazmernosti, torej da pooblastilo izvede v najkrajšem času in da kar najmanj posega v človekove pravice ostalih državljanov. Meni, da gre za dinamičen ukrep, zato Policija ni dolžna vnaprej obveščati, kje točno bo vzdrževala red in mir. 

Alojz Sladič iz Sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi je v izjavi za medije pojasnil, da območja sicer ne bodo predstavljala posebne ovire za vsakodnevno gibanje ljudi, poti do vrtcev in šol ne bodo ovirane. Se pa zna zgoditi, da bodo zaradi zaprtja nekatere ceste bolj prometne. 

Območja, kjer veljajo omejitve, lahko policisti označijo s trakovi ali zaščitijo z ograjami ali drugimi sredstvi.

Kakšna pa so pooblastila Policije ob morebitnih kršitvah? Kako lahko ukrepa? Vprašanji smo postavili Miroslavu Žaberlu s Fakultete za varnostne vede. Žaberl pojasnjuje, da ima Policija enaka pooblastila kot do sedaj, saj aktivacija 9. člena ne razširja policijskih pooblastil, ampak samo pove, da se ljudje na določenem območju, področju ali javnem kraju ne smejo gibati. Če ljudje tega ne upoštevajo, pa lahko Policija uporabi pooblastila, ki so na voljo. To pomeni najprej opozorila: "Odstranite se, če se ne boste odstranili, bomo uporabili prisilna sredstva."  Potem pa lahko Policija uporabi silo, dodaja Žaberl, podobno kot na demonstracijah, če se zgodijo kršitve. Ob aktivaciji 9. člena pa predhodno nasilje za ukrepanje Policije ni potrebno. Ukrepa lahko namreč že, če želi neka skupina priti na prepovedano območje. 

Kot nadalje pojasnjuje strokovnjak za policijska pooblastila, v tem primeru govorimo o posegu v pravico do svobode gibanja, zato je govor o omejitvi gibanja. "Če se z aktivacijo tega člena prepove oz. omeji gibanje na tem območju, je posledica tudi to, da se tam ne moreš zbirati."  Sicer pa so podobne omejitve veljale tudi v času obiska papeža. Takrat so zaprli določena območja, ampak tedaj je veljala drugačna zakonodaja.

Vlada bo morala ob morebitni pritožbi na Ustavno sodišče – možen je namreč upravni spor – dokazovati veliko verjetnost, da bi dogajanje eskaliralo, pravi Žaberl. Po njegovem mnenju bi to celo lahko dokazovala, glede na to, da je bilo v zadnjem obdobju nekaj nasilnih protestov – na zadnjem protestu so celo zasedli javne površine, saj so zaprli ceste. Dokazovati pa bo morala tudi, da bi lahko sledile hujše kršitve javnega reda in miru, in tudi to se je na preteklih protestih že dogajalo. "Moje mnenje je, da je vlada imela razloge, da poseže po tem ukrepu, ali je upravičen ali ne, pa se bo pokazalo v morebitnem sodnem sporu."

Kot kaže, bo vlada res morala dokazovati razloge za aktivacijo 9. člena. Številni so se na odlok že odzvali, med njimi je tudi stranka Resni.ca, ki pravi, da je "včeraj sprejeti vladni sklep o omejitvi gibanja nezakonit in neustaven", zato bodo podali pritožbo na Upravno sodišče.