Sazas očitke zavrača: vsi avtorji, ki so podali zahtevke, so dobili honorar

Na razkritje 24UR, da je Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije (Sazas) v Švico nakazal najmanj 20 milijonov evrov, od katerih bi morali nekaj dobiti tudi slovenski avtorji, se je odzval Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (Aipa). Po njihovem mnenju so medijske objave o tem, da naj bi Sazas desetletje nakazoval milijone evrov zasebni družbi v Švico, namesto da bi denar izplačal slovenskim avtorjem, "razgalile vse slabosti sistema kolektivnega upravljanja v Sloveniji". V zapisu na svoji spletni strani so opozorili tudi na pomanjkljivosti sistematičnega strokovnega nadzora.

Na Zavodu Aipa so opomnili, da bi morala prav vsaka transakcija znotraj sistema kolektivnega v Sloveniji temeljiti na ustreznih listinah. "Prav na tem področju so se na strani države pokazale pomanjkljivosti sistematičnega strokovnega nadzora. Ob tem pa je še huje, da se za toleriranjem kontroliranega odtekanja sredstev skrivata odsotnost vizije upravljanja nekega področja in popoln neposluh za nacionalne interese. V mislih imamo zlasti državne organe, ki bi morali v prvi vrsti skrbeti za dobrobit razvoja slovenske ustvarjalnosti in jo delati konkurenčno v evropskem prostoru," je zapisal direktor Aipe Gregor Štibernik.

Po njegovi presoji smo v Sloveniji priča trku dveh sistemov: anglo-ameriškega in evropskega. Slednji je bolj usmerjen proti ustvarjalcu, podpiranju kreativnosti in ohranjanju raznolike kulturne dediščine, ki je izrednega pomena za Evropo, je pojasnil Štibernik. Dodal je, da mora Slovenija kot članica tega prostora "ustrezno zaščititi svoje nacionalne interese, del katerih sta tudi avdio-vizualni sektor in avtorske pravice".

"Zlasti ne smemo popustiti pritiskom korporacij v primeru uveljavljanja le-teh, temveč se morajo država z vsem svojim aparatom in Uradom RS za intelektualno lastnino (Ursil) na čelu, kolektivne organizacije in tudi kabelski operaterji držati osnovnih principov upravljanja z avtorskimi pravicami in delovati v dobrobit nacionalne ustvarjalnosti in evropske kulture," je pojasnil Štibernik.

Aipa od leta 2010 po besedah Štibernika uspešno opravlja svoje cilje, ki so zbiranje in delitev nadomestil ter zaščita imetnikov pravic. Dodal je, da na Aipi pri svojem delu zasledujejo najvišje standarde dobrega upravljanja in transparentnosti, ki jih predpisujejo zakonodaja in članstva v kolektivnih organizacijah.

Sazas: Honorar dobili tisti, ki so podali zahtevke zanj

Na Sazasu so v odzivu zapisali, da je bila delitev avtorskih nadomestil imetnikom avdiovizualnih pravic v primeru kabelske retransmisije v domeni mednarodnega združenja Agicoe, ki je spremljalo sporede TV programov v Sloveniji. Ob tem so opozorili, da se v kabelski retransmisiji predvaja preko 200 televizijskih programov, v katere so poleg domačih vključeni tudi tuji avtorji in producenti.

Avtor oziroma imetnik pravic pa naj bi kolektivni organizaciji priglasil svoj repertoar in potrebne podatke za avtorsko izplačilo. Vsi domači imetniki, ki so Agicoi prijavili svoj repertoar in podali svoje podatke in zahtevke, so, kot so zatrdili na Sazasu, prejeli pripadajoči jim avtorski honorar za predvajanje svojih del v kabelski retransmisiji. Avtorji, četudi filmskih uspešnic, katerih delo se ni uporabljalo v kabelski retransmisiji, pa do nadomestil, zbranih iz tega naslova niso upravičeni.

Kot so še pojasnili na Sazasu, je bilo s sklenitvijo memoranduma in izdajo začasnega dovoljenja Združenju Sazas na pobudo Komisije EU in v koordinaciji Ursila odpravljeno takratno protipravno stanje piratstva, saj brezplačna uporaba avtorskih del po samem zakonu in evropski zakonodaji ni dopustna. Sazas je na tej osnovi začel izvajati avtorsko varstvo tudi v primerih, ko se avtorska avdiovizualna dela kabelsko retransmisirajo.

Opozorili so še, da je pri nedavnih "medijskih zgodbah" spregledano ključno dejstvo, in sicer narava izdanega dovoljenja. Združenje Sazas je imelo namreč začasno dovoljenje za kabelsko retransmisijo. Pravna podlaga za izdajo začasnega dovoljenja s strani Ursila pa je bistveno drugačna, kot če bi bilo izdano redno dovoljenje na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Imetniki pravic, to so avtorji avdiovizualni del in producenti, namreč do takrat še niso ustanovili svoje kolektivne organizacije, kar kaže na dejstvo, da niso imeli interesa po kolektivnem zastopanju, so zapisali na Sazasu.

Sazas v Švico nakazal najmanj 20 milijonov evrov

Kot so poročali v oddaji 24UR, so številni slovenski umetniki, katerih dela so predvajali na kabelskih omrežjih, ostali brez denarja iz naslova avtorskih pravic. Njihov denar je sicer Sazas pobral in ga nakazal dokaj neznanemu švicarskemu podjetju Agicoa, tam pa je poniknil.

O sumljivosti nakazil Sazasa je mogoče sklepati iz sodbe v Belgiji, kjer je sodišče odločilo, da Agicoa sploh nima dokazil za zastopanje imetnikov pravic avdiovizualnih del.

Sazas je dovoljenje za zastopanje imetnikov pravic avdiovizualnih del izgubil leta 2010. Nasledil ga je zavod Aipa, ki je še istega leta nehal nakazovati denar v Švico.