V letnem poročilu o kršitvah človekovih pravic v svetu v letu 2003 je predstavljen tudi problem, da Slovenija v kazenski zakonik še vedno ni vključila definicije mučenja, kot to zahteva Konvencija ZN proti mučenju, in da ni odpravila zastaralnega roka za dejanja mučenja ter podaljšala zastaranja za druge oblike grdega ravnanja.
Neustrezni pritožbeni postopki
"Poročilo opozarja tudi na neustreznost pritožbenih postopkov zoper policijo, saj z vidika mednarodnih standardov, kljub nekaterim poskusom sprememb na bolje, še vedno ne ustrezajo zahtevam po neodvisnosti in učinkovitosti," je povedala predsednica AI Slovenije Katarina Zidar. Tako je po mnenju AI pritožbeni postopek usmerjen samo v rešitev konkretne pritožbe, ne pa tudi v zagotavljanje odgovornosti policistov za kršitve in odpravljanje vzrokov, zaradi katerih prihaja do kršitev in pritožb, kot je to praksa v mnogih drugih državah.
Netransparentnost podatkov
AI opozarja predvsem na nezadostno transparentnost podatkov o disciplinskih postopkih zoper policiste in v bistvu popolno netransparentnost rezultatov kazenskih postopkov zoper policiste, ki so bili osumljeni kršitev človekovih pravic, kot so še zapisali v poročilu.
Letno poročilo navaja le dva primera domnevnih kršitev človekovih pravic s strani slovenske policije, vendar ta predstavljata po besedah Zidarjeve le del celotne problematike policijskega nasilja v Sloveniji. AI Slovenije ima namreč podatke o številnih drugih primerih takšnih kršitev. Tarče grdega ravnanja policistov, do katerega je običajno prišlo med rutinskimi policijskimi aretacijami in pridržanji, naj bi bili predvsem pripadniki etničnih in rasnih manjšin, tudi otroci.
Primeri pometeni pod preprogo
Mnogi primeri, na katere je opozoril AIS, so glede na podatke, ki so jih organizaciji posredovale domnevne žrtve in ministrstvo za notranje zadeve, ostali nepreiskani ali vsaj nezadostno preiskani.
Prav tako ni bila niti v enem od teh primerov pritožba posameznika spoznana za utemeljeno, policija pa ni v nobenem izmed njih po uradni dolžnosti vložila kazenske ovadbe zoper vpletene policiste.
Iz primerov, s katerimi je seznanjen, in glede na odzive državnih organov nanje slovenski odbor AI sklepa, da kljub vsem mehanizmom, ki jih ima država na voljo, ta ne zagotavlja, da bi bile navedbe o kršitvah temeljnih pravic posameznika preiskane hitro, nepristransko in učinkovito. Za zagotovitev odgovornosti policije in posameznih policistov je tako še vedno potrebna predvsem velika angažiranost žrtve, čeprav je spoštovanje človekovih pravic s strani policije in zagotovitev preiskave domnevnih kršitev, tudi po Evropski konvenciji o človekovih pravicah, v prvi vrsti odgovornost države.
Tiskovni predstavnik slovenske policije Miran Koren je za 24 ur povedal, da vodstvo policije uradno s poročilom še ni seznanjeno, tako da poročila še ne morejo komentirati.
AI zabeležil kršitve v 155 državah
AI v svojem letnem poročilu opozarja, da se je število držav, kjer so zabeležili posamezne vrste kršitev, v večini primerov v primerjavi z letom prej zvišalo. Še posebej so izpostavljeni primeri zaporov v Iraku in razmer v Sudanu, kjer se z izgovorom skrbi za varnost dogajajo hude kršitve človekovih pravic. Varnost v svetu je mogoče zagotoviti le s spoštovanjem človekovih pravic, ne pa z njihovimi kršitvami.
Izvensodne usmrtitve in nezakoniti poboji so bili izvršeni v 47 državah, med drugim tudi v Avstriji, Bolgariji, Franciji, Nemčiji, Makedoniji, Španiji, Veliki Britaniji, Rusiji, Turčiji in na Portugalskem. V rokah državnih organov so ljudje "izginili" v 28 državah, najbližje Sloveniji v BiH, na Hrvaškem, v Rusiji in Španiji.
Kot še navaja poročilo AI, so oborožene opozicijske skupine storile hude kršitve človekovih pravic, kot so namerni in samovoljni poboji civilistov, mučenje, ugrabitve in zajetja talcev, v 35 državah. "Napadi oboroženih skupin, kot je Al Kaida, predstavljajo resno grožnjo varnosti ljudi po vsem svetu. Te napade odločno obsojamo kot resne zločine v skladu z mednarodnim pravom in nacionalnimi zakonodajami, saj predstavljajo vojna hudodelstva in hudodelstva proti človečnosti," je poudarila Nataša Posel in dodala: "A hkrati je zastrašujoče, kako načela mednarodnega prava in orodja za mednarodne akcije, ki bi nas lahko varovala pred temi napadi, mogočne vlade spodkopavajo, marginalizirajo in uničujejo. Oblasti izgubljajo moralni kompas, saj mednarodno vrednoto človekovih pravic žrtvujejo v slepem zasledovanju varnosti. Ta nesposobnost vladanja predstavlja nevarno popuščanje oboroženim skupinam." AI ob tem izpostavlja ameriško zunanjo politiko.
