AI: Slabi obeti na področju človekovih pravic, če vlade ne bodo ukrepale

"Leto 2014 je bilo katastrofalno za milijone, ki so bili ujeti v nasilje. Globalni odziv na konflikte in zlorabe držav in oboroženih skupin pa je bil sramoten in neučinkovit," je ob objavi letne ocene razmer na področju človekovih pravic po svetu ocenil generalni sekretar nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International (AI) Salil Shetty.

Mednarodna skupnost je po njegovih besedah lani razočarala, ko so ljudje trpeli porast napadov in zatiranja, ter ni bila uspešna pri iskanju učinkovite rešitve za trenutno najbolj pereče potrebe.

Svetovni voditelji morajo nujno ukrepati, da bi se soočili s spremenjeno naravo konfliktov ter zaščitili civiliste pred nasiljem držav in oboroženih skupin, poudarjajo v AI.

Obeti slabi tudi za naprej

V letnem poročilu za lani pa v organizaciji izpostavljajo eno najhujših begunskih kriz v zgodovini, ki je posledica nesposobnosti mednarodne skupnosti, da se sooči s spremenjeno naravo konfliktov.

AI v poročilu, ki vsebuje pregled človekovih pravic v 160 državah v lanskem letu, tudi opozarja, da so obeti za prihodnje leto slabi, če svetovni voditelji ne bodo ukrepali. Kot napoveduje, bo brez primernih ukrepov vse več civilistov prisiljenih živeti pod nadzorom oboroženih skupin, begunska kriza se bo zaostrila, grožnje svobodi izražanja in drugim kršitvam pa se bodo okrepile.

Vlade naj se nehajo pretvarjati

Organizacijo zelo skrbi krepitev nedržavnih oboroženih skupin, vključno s skrajno sunitsko Islamsko državo (IS). Kot poudarja AI, so oborožene skupine lani zagrešile zlorabe v najmanj 35 državah. Ocenjuje tudi, da se morajo vlade nehati pretvarjati, da je zaščita civilistov zunaj njihove moči ter se drugače lotiti odzivanja na krize.

Organizacija je kritična tudi do Varnostnega sveta Združenih narodov, ki mu ni uspelo rešiti kriz in konfliktov v Siriji, Iraku, na območju Gaze, v Izraelu in Ukrajini. Zato poziva stalne članice ZN, naj se odpovejo pravici do veta ob genocidu in drugih množičnih grozodejstvih ter tako svetovni organizaciji dajo več možnosti za ukrepanje za zaščito civilistov, obenem pa sporočijo storilcem, da svet ne bo križem rok gledal množičnih grozodejstev.

AI še poziva vse države, vključno z ZDA, Kitajsko, Kanado, Indijo, Izraelom in Rusijo, naj ratificirajo ali pristopijo k mednarodni pogodbi o nadzoru trgovine z orožjem ter jo tudi spoštujejo. Zavzema se tudi za dodatno omejitev uporabe eksplozivnega orožja oz. naprav, ki jih ni mogoče natančno usmeriti in imajo na poseljenih območjih velike negativne posledice.

Vlade pa organizacija poziva, naj zagotovijo, da njihovi odzivi na varnostne grožnje ne bodo spodkopavali temeljnih človekovih pravic ali še bolj podžigali nasilje. "Voditelji imajo moč, da zmanjšajo trpljenje milijonov ljudi, tako da se zavežejo na politični ravni in tudi finančno k pomoči in zaščiti tistih, ki bežijo pred nevarnostmi," še poudarja AI.

AI o Sloveniji: kršitve pravic izbrisanih, Romov in svobode izražanja

Direktorica AI Slovenije Nataša Posel je poudarila, da slovenskim oblastem pogosto ne uspe sprejeti učinkovitih sistemskih ukrepov z upoštevanjem načel varovanja človekovih pravic.

Pri problemu izbrisanih so pri AI izpostavili zaskrbljujoče dejstvo, da okoli polovica od več kot 25.600 izbrisanih nima urejenega pravnega statusa v Sloveniji, s tem tudi nima dostopa do odškodnine. Manjkajo tudi številni drugi ukrepi, ki bi zagotovili celovito popravo krivic.

Po mnenju AI Slovenije se pravna neurejenost kaže tudi na primeru romskega naselja Dobruška vas v občini Škocjan. Občina je na tem območju predvidela gradnjo čistilne naprave in gospodarske cone, pri čemer niso upoštevali dejstva, da tam živi okoli 250 ljudi. Projekt za prebivalce ni predvidel alternativne nastanitve ali odškodnine. Dostop do vode prav tako ostaja eno od prizadevanj Amnesty International Slovenije, saj številni Romi v romskih naseljih še vedno živijo brez dostopa do vode ali druge osnovne infrastrukture.

Postopki proti novinarjem

Pri AI Slovenije izpostavljajo tudi sodne primere zoper novinarje. S sodnimi postopki zoper štiri novinarje zaradi objave informacij, ki jih država označuje za tajne, se je pokazala pomanjkljivost obstoječega kazenskega zakonika, ki novinarjev ne izvzema od kazenskega pregona za objavo informacij v javnem interesu, so poudarili. Poslova je ob tem izrazila zadovoljstvo, da je pravosodno ministrstvo to prepoznalo in pripravlja predlog sprememb.

V Sloveniji je prihajalo tudi do drugih kršitev človekovih pravic. Kriza in z njo povezani varčevalni ukrepi so vplivali na različne ekonomske in socialne pravice, izrazito pa je tudi večanje števila revnih v državi. Primer Deskle, kjer je šola povsem zatajila pri ukrepanju zoper šikaniranje in nasilje nad 10-letnim dečkom iz manjšinske etnične skupine, je izpostavil še eno sistemsko pomanjkljivost.

Po prepričanju Amnesty International Slovenije bo država morala nekaj narediti tudi na področju varovanja pravic beguncev, saj izraža brezbrižnost do množice beguncev iz Sirije, ker ni ponudila niti enega mesta za premestitev teh ljudi iz okoliških držav.