'Spor lahko reši le arbitraža'

Nekdanji finski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Martti Ahtisaari, predvideni vodja posredovanja pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, je dejal, da bi obmejni spor lahko rešili z arbitražo. Dodal je, da bi v primeru arbitraže bolje odločali pravniki, je danes na svoji spletni strani objavil hrvaški dnevnik Jutarnji list. "Zdi se mi, da gre primer morda bolj k arbitraži," je izjavil Ahtisaari v ponedeljek v pogovoru za Reuters. "Če je tako, bi sebe izločil, ker bi v tem primeru potrebovali pravnika," je dodal finski diplomat in predlagal, da bi lahko bila arbitraža izkušenega pravnika najboljša rešitev.

Na vprašanje, ali bi Hrvaška lahko odnehala od urejanja spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, je Ahtisaari odgovoril: "Ne vem, sicer pa sem prepričan, da bodo dojeli, da bodo pristopna pogajanja lahko prestavljena na še daljši čas, če bodo to storili (odšli na sodišče)". "Če so Hrvati zainteresirani, da to predstavijo v Haagu, bi si morda v skrajnjem primeru želeli videti nekakšno podobnost s pravnim procesom," je še izjavil Ahtisaari. Kot je poudaril, je evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu dejal, naj premisli, ali je potrebno, da bi bil on sam vključen v to. "Zdaj se je vse obrnilo v takšno smer, da bi bilo morda zanj (Rehna) pametneje, če poišče bolj izkušenega pravnika," je še dejal Ahtisaari.

'Mi smo se pripravljeni držati načel'

Hrvaški predsednik Stjepan Mesić se je danes v Zagrebu odzval na Ahtisaarijeve izjave glede arbitraže in dejal, da so najbolj izkušeni pravniki na Meddržavnem sodišču v Haagu ali na Mednarodnem sodišču za pravo morja v Hamburgu.

Na novinarsko vprašanje, ali je Hrvaška pripravljena za dlje časa prestaviti vstop v EU, medtem ko čaka, da bo omenjeno sodišče rešilo problem, je dejal, da ne želi ugibati o tem, "na kaj je Hrvaška pripravljena". "Mi smo se pripravljeni držati načel," je kratko odgovoril Mesić.

Tudi hrvaški premier Ivo Sanader se je danes v Zagrebu po vrnitvi iz Bruslja odzval na Ahtisaarijeve izjave in poudaril, da je nedopustno, da bi hrvaško vztrajanje na Meddržavnem sodišču v Haagu zaradi rešitve obmejnega spora s Slovenijo lahko ustavilo hrvaška pogajanja z EU. Vnovič je pozval Ljubljano, naj sprosti hrvaško pot v EU.

Skop odziv Evropske komisije

Odziv Evropske komisije na Ahtisaarijeve besede je bil skop. "Komisar Rehn je redno v stiku s predsednikom Ahtisaarijem. Nazadnje sta govorila prejšnji teden. Komisar Rehn nima nikakršnih dodatnih komentarjev. To je še vedno zadeva, o kateri se razpravlja," so v Bruslju odgovorili na vprašanje, ali namerava komisar Rehn bistveno spremeniti predvideni okvir reševanja problema Slovenije in Hrvaške.

Kolikor je znano, je komisar Rehn sprva predlagal, da posebna skupina pod vodstvom Ahtisaarija pomaga rešiti vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško. Z dogovorom o evropskem posredovanju naj bi se sprostila pogajanja Hrvaške z EU. Skupina naj bi rešitev za vprašanje meje predlagala do konca leta, do takrat pa naj bi Hrvaška tudi končala tehnična pogajanja z EU.

Predvsem slovenska stran je začela to evropsko posredovanje interpretirati kot mediacijo, čeprav sam komisar Rehn nikoli ni izrecno rekel, da predlaga mediacijo. V zadnjih dneh se je vse bolj ugibalo o tem, da naj bi šlo dejansko za neke vrste arbitražo, morda ad hoc arbitražo ob upoštevanju pogojev Slovenije, med njimi načela pravičnosti.

Pogovori o načinu rešitve zastoja Hrvaške so se zapletli minulo sredo, ko je komisar Rehn odpovedal sestanek s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem – po uradnih navedbah zato, ker od Hrvaške ni dobil odgovora na svoj zadnji kompromisni predlog, po neuradnih navedbah pa zato, ker bi bil hrvaški odgovor negativen.

Ob odpovedi srečanja z ministroma je komisar v reševanje zapleta vključil predsedujoči trio EU v sestavi Francije, Češke in Švedske ter se namesto z ministroma minulo sredo sestal s triom. Po sestanku v četrtek je trio izrazil resno zaskrbljenost zaradi stanja v pogovorih Slovenije in Hrvaške z Evropsko komisijo o načinu reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU.

Žerjav: Agresivna hrvaška politična retorika ni vstopnica za EU

V SLS se čudijo retoriki hrvaškega premierja Sanaderja in menijo, da je njegova izjava, "da bo na prihodnjem srečanju s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem zahteval deblokado hrvaških pogajanj z EU", povsem neprimerna, so danes sporočili iz stranke.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, EU ni ne Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) ne hrvaška vlada, zato je način komunikacije hrvaškega premierja in predsednika HDZ Sanaderja s postavljanjem zahtev drugim predsednikom vlad iz EU po njihovem mnenju povsem neprimeren. "Namesto poskusov hrvaškega političnega vrha, da z agresivno politično retoriko poskuša spreminjati slovensko stališče, bi bilo bolj prav, da hrvaško politično vodstvo resno obravnava dejstvo, da je Hrvaška zasedla slovensko ozemlje in Sloveniji poskuša odvzeti teritorialni stik z mednarodnimi vodami," je v sporočilu poudaril poslanec SLS Radovan Žerjav.

V SLS ob tem poudarjajo, da se mora Hrvaška zavedati, da brez umika z zasedenih delov ozemlja in morja ter prenehanja poskusov, da bi Sloveniji odvzela dostop do odprtega morja, ne bo mogla postati članica EU. V SLS prav tako opozarjajo, da je izjava Sanaderja, da so se zadeve s hrvaškim vstopom v Nato bistveno spremenile, popolnoma zavajajoča. Žerjav ob tem dodaja, da je dala Slovenija soglasje k ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato šele na osnovi sprejetja sklepa o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, ki ga je na pobudo SLS 18. februarja sprejel državni zbor, so še zapisali v stranki.