Agencija vztraja pri novi omrežnini, dogajanje proučujejo tudi v Bruslju

Godina je v odzivu na današnjo novinarsko konferenco resornega ministra Bojana Kumra in direktorja Elesa Aleksandra Mervarja zapisala, da so sklepi vlade s 23. decembra lani, s katerimi ta med drugim poziva k vzpostavitvi starega sistema omrežnine in k odstopu članov sveta agencije, neposreden poskus vplivanja na odločanje neodvisnega regulatornega organa.

Sklepi so tudi vsebinsko nesprejemljivi, saj skušajo doseči, da bi agencija upoštevala tržne interese, kar evropska direktiva izrecno prepoveduje. Stari sistem omrežnine je namreč energetsko intenzivnim podjetjem in proizvajalcem električne energije nalagal nesorazmerno majhen del stroškov omrežja, poudarja Godina.

"Z vrnitvijo starega načina obračuna omrežnine bi dopustili nedopustno socializacijo stroškov uporabe omrežja in odjemalce neenakopravno obravnavali," pravi.

Ob tem opozarja na nelogičnost in neizvedljivost sklepov vlade, saj z odstopom dveh članov sveta agencije, ki lahko edini znova uveljavi stari sistem omrežnine, svet ni sklepčen, hkrati pa vlada poziva k spreminjanju akta o omrežnini, ki naj bi bil razveljavljen.

Agencija sicer pozdravlja strokovne predloge morebitnih popravkov in sprememb metodologije, a opozarja, da jih bo lahko svet agencije obravnaval šele, ko bo znova sklepčen.

Vlado poziva, naj DZ nemudoma predlaga tri nove strokovno neodvisne člane sveta ter naj preneha z izvajanjem političnega pritiska na regulatorja, "tudi če se to maskira v strokovne analize".

Napovedani predlog razrešitve treh članov sveta agencije, ki niso odstopili, je po njenem mnenju "eklatanten dokaz nedopustnega političnega pritiska oblasti na regulatorja, ki mu v zgodovini Slovenije še nismo bili priča".

Analiza družbe Eles, ki predlaga zmanjšanje števila časovnih blokov s pet na tri, začasno ukinitev zimske in poletne sezone ter določanje dogovorjene moči na podlagi več vrhuncev porabe, po mnenju direktorice agencije ni ustrezna, saj da temelji na povprečni obremenitvi omrežja, ne pa na koničnih obremenitvah. To pa vodi do napačnih zaključkov, da sezonsko razlikovanje ni potrebno.

Agencija je preliminarno analizirala tudi zadnje razpoložljive podatke za leto 2024 in ta analiza "dejansko prvič nakazuje potrebo po določenih prilagoditvah časovnega razlikovanja zaradi spremenjenega stanja v omrežju, kar lahko pripelje do sprememb pri časovnih blokih", še vedno pa zelo nazorno izkazuje potrebo po ohranitvi sezon, je navedla Godina.

Ponovila je, da je narava metodologije dinamična, da zasleduje stanje v omrežju in da so zato posodobitve časovnih blokov popolnoma naravna pot.

Mervarjevo nestrinjanje z razmerjem med tarifnimi postavkami za energijo in moč, kot so določene za industrijo in lastnike sončnih elektrarn, ne temeljijo na niti enem strokovnem argumentu, trdi Godina. Dodaja, da pa tarife, kot jih je določila agencija, temeljijo na poglobljenem strokovnem delu in analizah ter upoštevajo evropsko zakonodajo in usmeritve Acerja.

Na razmerja pri tarifah – visoke tarife za energijo pri negospodinjskih odjemalcih ter visoke tarife za moč oz. nizke tarife za preneseno električno energijo pri gospodinjskih odjemalcih – vplivajo predvsem doprinosi posameznih skupin odjemalcev h koničnim obremenitvam, ki povzročajo dodatne stroške omrežja, ter enakomerna razdelitev stroškov sistemskih storitev na porabniške skupine, poudarja.

"Kritika določitvi tarif ter razmerju med tarifno postavko za energijo in tarifno postavko za moč zelo odkrito zagovarja povrnitev stroškov določenega dela industrije in lastnikov sončnih elektrarn na vrednost po stari metodologiji in zato predstavlja še enega izmed očitnih poizkusov vlade, da zagotovi boljši položaj posameznih interesnih skupin, ki so bile že ves čas neupravičeno privilegirane, in pri tem zelo očitno spregleda položaj ostalih odjemalcev," je kritična Godina.

Eles, ki je po njenih besedah kot kombinirani sistemski operater sicer kompetentna institucija za podajo strokovnih predlogov, se v javni obravnavi ni opredeljeval do tarif ali časovnih blokov, je imel pa za to možnost, pravi Godina.

Je pa v javni obravnavi npr. družba Gen-I predlagala ukinitev sezon in drugačne časovne bloke, a je agencija predlog zavrnila, saj da ni upošteval stanja v omrežju in načel, ki jih mora regulator upoštevati, ampak je zasledoval poslovne modele dobavitelja in ohranjanja položaja obstoječih odjemalcev s sončnimi elektrarnami. Tudi predlog Gospodarske zbornice Slovenije, ki je prek resornega ministrstva zahtevala spremembo časovnih blokov, ki bi bili prilagojeni gospodarstvu, ni upošteval stanja v omrežju, poudarja Godina.

Odzvala se je tudi na trditve ministra, da so bile odločitve glede omrežnine na svetu agencije sprejete s preglasovanjem. Pravi, da so bili novi omrežninski sistem in tudi vse njegove vsebinske spremembe na svetu agencije sprejeti soglasno, s tremi glasovi proti dvema pa da sta bili sprejeti le prestavitvi uvedbe novega sistema, najprej s 1. marca na 1. julij in nato na 1. oktober lani.

V Bruslju proučujejo dogajanje glede omrežnine v Sloveniji

Evropska komisija je na tekočem z dogajanjem v Sloveniji glede metodologije obračunavanja omrežnine in nastale razmere proučuje, so zapisali v Bruslju. Izpostavili so vlogo neodvisnih regulatorjev na tem področju in napovedali, da bodo tesno sodelovali s pristojnimi organi, da bi zagotovili spoštovanje zakonodaje EU.

V Evropski komisiji so tako spomnili, da je splošno načelo evropske energetske zakonodaje, da je določanje omrežnine pristojnost neodvisnih regulatorjev.

Bolj izrecni so bili v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani. Kot so zapisali, so seznanjeni s političnimi pritiski na Agencijo za energijo glede reforme metodologije obračunavanja omrežnine.

"V EU velja načelo neodvisnosti nacionalnih energetskih regulatorjev od kateregakoli političnega organa ali interesne skupine pri njihovem odločanju. To zagotavlja nepristranskost regulatornih odločitev," so izpostavili.

Pri tem so omenili, da so sredi decembra lani na zadnjem zasedanju odbora regulatorjev Acerja predstavniki nacionalnih regulatorjev in Evropske komisije razpravljali tudi o tem, da odločanje o omrežnini spada v pristojnost nacionalnih regulatornih organov. Dodali so, da je pri tem treba spoštovati nekatera načela, med katerimi so izpostavili to, da sistem omrežnine realno odraža stroške, ki jih uporabniki povzročajo v omrežju.

Zagotavljanje neodvisnosti regulatorjev je po opozorilih Acerja naloga Evropske komisije kot varuha evropskega pravnega reda. Po informacijah Acerja komisija dogajanje glede reforme omrežnine v Sloveniji spremlja pozorno.

Že konec novembra je sicer Acer na prošnjo Agencije za energijo pripravil strokovno oceno ustreznosti spremembe metodologije obračunavanja omrežnine, ki se je po dolgotrajnih usklajevanjih in več preložitvah z določenimi prehodnimi obdobji začela uporabljati oktobra lani.

V oceni so med drugim zapisali, da sicer podrobne ocene še ne morejo dati, da pa je na podlagi takrat razpoložljivih podatkov njihova splošna ocena, da reforma v Sloveniji vsebuje več elementov, ki so skladni z Acerjevimi smernicami, tako glede ustreznih signalov glede primernih obdobij povečane porabe in večjega poudarka na postavki za priključno moč kot sestavnega dela omrežnine.

Izpostavili so tudi večletno obdobje od sprejema omrežninske reforme do njene uveljavitve v praksi, določena prehodna obdobja za gospodinjske uporabnike in male poslovne odjemalce ter po novem tudi za podjetja. So pa istočasno zapisali, da ne morejo podati natančne ocene, koliko dolgo bi obdobje prilagajanja moralo trajati, saj enotnega standarda v EU na tem področju še ni.

Podrčtali so tudi pomen stalnega spremljanja učinkov metodologije s ciljem sprememb in nadgradnje sistema za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Direktorica Agencije za energijo Duška Godina in predsednik sveta agencije Franc Žlahtič sta pred dnevi v dopisu Evropsko komisijo opozorila na zadnje dogajanje glede omrežnine. Vlada je pred božičem agencijo pozvala, naj s 1. februarjem začasno spet uvede stari sistem omrežnine, nato pa pripravi metodologijo, ki bo ustrezneje odgovarjala na trenutne razmere v elektroenergetskem sistemu, še posebej ob intenzivnem vključevanju sončnih elektrarn v sistem.