'Razrešitve preostalih članov sveta Agencije za energijo trenutno ni na mizi'

"Razrešitve ostalih treh svetnikov, ki niso odstopili, trenutno ni na mizi. Z Evropsko komisijo smo se pogovarjali o drugih rešitvah," je po pogovorih na generalnem direktoratu Evropske komisije, pristojnem za energijo, povedala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.

Podrobnosti možnih rešitev za nastalo situacijo v zvezi z novim sistemom obračunavanja omrežnine v Sloveniji ni želela razkrivati, saj jih želi najprej predstaviti vladi. Zagotovila pa je, da bodo o vseh odločitvah, ki se bodo sprejemale v naslednjih tednih in mesecih, pravočasno obvestili javnost.

Komisija, ki je po besedah Seršenove pripravljena na nadaljnja posvetovanja glede tega, je sicer pozvala k nadaljnjemu dialogu z vsemi deležniki. "Vlada je na to pripravljena in tukaj ne sme biti nobenega dvoma. Naš cilj je jasen, v tem trenutku zasledujemo izboljšavo metodologije," je dejala. S predstavniki komisije so se sicer strinjali, da mora energetski regulator delovati neodvisno. Obenem so ugotovili tudi, da se mora posvetovati z relevantnimi deležniki in skuša skozi dialog z vsemi vpletenimi poiskati rešitev, ki bo družbeno sprejemljiva, je poudarila po srečanju.

Sestanka na komisiji se je udeležila, potem ko je Bruselj pretekli teden v pismu resornemu ministrstvu izrazil skrb nad dogajanjem v zvezi novim sistemom obračunavanja omrežnine, zaradi katerega sta se vlada in Agencija za energijo znašli v sporu. Na Evropski komisiji so med drugim izpostavili jasno opredelitev neodvisnosti energetskih regulatorjev v evropski zakonodaji.

Vlada se tako v nasprotju s prvotnimi napovedmi ni odločila predlagati razrešitve preostalih treh članov sveta agencije, ki niso sledili vladnemu pozivu k odstopu. Dva svetnika sta odstopila sama.

Agencija obžaluje zakonski predlog za poseg v omrežnino

Potem ko je koalicija v sredo v DZ vložila predlog zakona, po katerem bi gospodinjski odjemalci električne energije za januar in februar letos v najdražjem časovnem bloku plačali nižjo omrežnino, presežna obračunska moč pa se ne bi obračunala, je agencija v današnjem odzivu opozorila, da predlog popolnoma izniči ključni vidik metodologije, ki naslavlja učinkovito rabo in razvoj omrežja.

V agenciji menijo, da bi šlo za nezakonit poseg v več njenih pristojnosti, predviden je namreč poseg v odločanje o pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterjev, odločanje o namenski rabi morebitnega bodočega presežka omrežnine Elesa in predvsem v določanje tarifnih postavk omrežnine.

"Vzpostavitev pogojev delovanja omrežninskega sistema je v skladu z nacionalno in zakonodajo EU v izključni pristojnosti neodvisnega regulatorja, kar je nesporno jasno tudi iz sodne prakse EU in kar so v svojih stališčih v zadnjih dneh tudi jasno poudarili predstavniki pravne stroke, evropskega regulatorja Acer in Evropske komisije," dejala Duška Godina in dodala, da je agencija zavezana nepristranskemu in strokovnemu delu v korist vseh deležnikov v sistemu, ne samo posameznih interesnih skupin.

Tako določanje tarifne postavke za časovni blok 1 kot tudi opredelitev vira za manko omrežninskih prihodkov, v zakonskem predlogu so to presežki Elesa, je v izključni pristojnosti regulatorja, ne zakonodajalca, je poudarila.

Poleg izenačitve vrednosti tarifnih postavk časovnega bloka 1 in 2 predlog predvideva tudi neobračunavanje omrežnine za obračunsko presežno moč za gospodinjstva za januar in februar letos, čeprav že v skladu z veljavnim omrežninskim aktom velja prehodno obdobje dveh let, ko se presežna moč ne zaračunava.

Agencija izpostavlja, da bo finančno breme izpada prihodkov elektrodistribucijskih podjetij padlo na breme vseh odjemalcev v prihodnjih letih. Po predlogu bi bili namreč vir za pokrivanje izpada prihodkov elektrodistribucijskih podjetij omrežninski presežki Elesa, ki bi bili sicer v regulaciji namensko porabljeni za pokrivanje upravičenih stroškov v prihodnjih letih. "Navedeno pomeni, da bo iz tega razloga že za leto 2026 treba dvigniti tarifne postavke omrežnine," je opozorila Godina.

Predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce predvideva, da bi se pri obračunih za januar in februar letos tarifne postavke za obračunsko moč v višji sezoni za odjemno skupino gospodinjskih odjemalcev v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2.

Določeno bi bilo tudi, da se omrežnina za presežno obračunsko moč v višji sezoni za časovni blok 1 gospodinjskim odjemalcem ne bi obračunala.

Predlog tudi predvideva, da se v primeru, da bi se omrežnina za dogovorjeno moč ali presežno moč za časovni blok 1 za januar ali februar kljub določilom tega zakona obračunala po veljavnem aktu o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterjev, odjemalcu priznal strošek omrežnine za dogovorjeno moč po tarifni postavki, določeni v tem zakonu, strošek omrežnine za presežno moč pa se mu ne bi priznal.

Manko omrežnine za leto 2025 – po ocenah predlagateljev zakona bi znašal 19,45 milijona evrov – bi se pokril v breme omrežninskih presežkov operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, družbe Eles.

Seršenova ne vidi razlogov, da bi imela Evropska komisija pomisleke glede zakonodajnega predloga

V Elesu predloga zakona zaenkrat ne komentirajo, ga je pa za slovenske dopisnike v Bruslju komentirala Seršenova. "Preliminarna ocena je, da ga absolutno podpiramo," je povedala. Po njenih besedah predlog zakona ne posega v samo metodologijo, ampak gre zgolj za "finančno nevtralizacijo teh zelo visokih cen", ki so prizadele več skupin končnih odjemalcev v zimski sezoni. Prav tako ne posega v pristojnost regulatorja za določanje metodologije obračunavanja omrežnine, je poudarila.

Tako ne vidi razlogov, da bi lahko imela Evropska komisija kakšne pomisleke glede zakonodajnega predloga, po katerem bi gospodinjski odjemalci električne energije za januar in februar letos v najdražjem časovnem bloku plačali nižjo omrežnino, presežna obračunska moč pa se ne bi obračunala. O predlogu sicer na sestanku v Bruslju niso govorili.

Glede očitkov Agencije za energijo, da zakonski predlog posega v njene pristojnosti in da je v nasprotju z evropsko zakonodajo, pa je Seršen dejala zgolj, da bo o tem verjetno presojalo sodišče.