Po desetih dneh zmernih temperatur, ki so se gibale blizu dolgoletnega povprečja, se je torej v naše kraje vrnila vročina. Po nižinah osrednje Slovenije je bila včerajšnja sobota že 23. dan letos s temperaturo nad 30 stopinj Celzija, kar je zelo veliko. V zadnjih petdesetih letih je bilo namreč do 24. julija v povprečju le deset takih dni. Glede na to, da je pred nami še najmanj sedem zelo vročih dni, ko se marsikje niti nočne temperature ne bodo spuščale pod 20 stopinj Celzija, lahko že sedaj s precejšnjo gotovostjo rečemo, da bosta prva dva meseca letošnjega meteorološkega poletja najtoplejša v zgodovini meritev. To je nekaj povsem drugega kot lani, ko smo prvi in hkrati tudi edini vročinski val dočakali šele 27. julija.
Evropa bo v prihodnjem tednu temperaturno razdeljena na dva dela
Vročina bo v novem tednu najbolj neizprosna nad osrednjim in južnim Balkanom ter v Italiji, kjer bodo temperature med torkom in soboto lokalno lahko presegle celo 40 stopinj Celzija. Podobno vroče bo tudi v hrvaški Slavoniji, medtem ko bodo temperature pri nas vendarle nekoliko nižje, saj bomo le na obrobju dotoka vročega zraka iznad severne Afrike. Kljub temu se bo na vrhuncu vročinskega vala po najnižjih delih vzhodne Slovenije lahko ogrelo malo nad 35 stopinj Celzija.
Severna stran Alp in Pirenejev bo medtem preplavljena z bolj svežo atlantsko zračno maso, kar bo predvsem srednjemu delu Evrope spet prineslo pestro vremensko dogajanje. Na meji med obema zračnima masama bo namreč na voljo ogromno energije za nastanek krajevnih neurjih z močnimi nalivi, sunki vetra in točo. Zaradi bližine fronte in močnega jugozahodnega vetra v višinah se bo lahko kakšno neurje v prihodnjih dneh razvilo tudi pri nas, kar velja predvsem za zahodno in severno Slovenijo.
Podrobnejša napoved za Slovenijo
Nedelja bo v večjem delu Slovenije sončna, na nebu bo le nekaj tanke oblačne koprene. Več oblakov bo popoldne na severnem Primorskem in Gorenjskem, kjer ni povsem izključena kakšna vročinska nevihta. Ob jugozahodnem vetru bo najbolj vroče na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in Prekmurju. Tukaj se bo ogrelo do 33 stopinj Celzija. Drugod bo večinoma od 30 do 32 stopinj Celzija. Nekoliko manj bo v alpskih dolinah in na Notranjskem, kjer bo okoli 28 stopinj Celzija.
Tudi ponedeljek bo minil v znamenju sončne pripeke. Neviht v večjem delu Slovenije ne pričakujemo. Večja verjetnost za njihov nastanek bo nad goratimi predeli severne Slovenije in na Primorskem, kjer se bo zaradi velike pregretosti ozračja pozno popoldne in zvečer lahko razvilo tudi kakšno krajevno neurje. Temperature bodo namreč v večjem delu Slovenije še za stopinjo ali dve višje od današnjih. Že zjutraj bo marsikje okoli 20, popoldne pa se bo na jugovzhodu države, kjer bo najbolj vroče, ogrelo tudi do 34 stopinj Celzija.
V torek bo vsaj v prvem delu dneva še prevladovalo sončno in vroče vreme, popoldne pa nas bo dosegla oslabljena hladna fronta in začele bodo nastajati krajevne plohe in nevihte. Nekoliko se bo osvežilo, a že sreda bo spet sončna in vroča z najvišjimi temperaturami okoli 32 stopinj Celzija, nato pa se bo vročina še stopnjevala. Na vzhodu države se bo lahko v drugi polovici tedna lokalno ogrelo tudi nad 35 stopinj Celzija.
Saharski pesek bo v prihodnjih dneh zmanjševal vidljivost
Vzrok za nov vročinski val bo okrepljen jugozahodni veter, ki nam bo poleg visokih temperatur že petič v letošnjem poletju prinesel večjo količino saharskega peska. Največje koncentracije peska lahko pri nas pričakujemo jutri, ko razgled kljub prevladujočemu sončnemu vremenu ne bo segal prav daleč, poleg tega pa bo nebo marsikje bolj mlečno rjave kot modre barve.
Čeprav puščavski pesek ob padavinah na predmetih pušča neprijetno rjavkasto sled, pa za naravo ni škodljiv. Ravno nasprotno, je celo zelo dobrodošel, saj vsebuje elemente, ki so odlično mineralno gnojilo za rastline, med njimi sta še posebej pomembna fosfor in kalij. Rastline, ki jim primanjkuje fosforja, zakasnijo v rasti ter pri tvorbi cvetov in semen, kalij pa vpliva na ravnovesje vode v rastlini, saj veča osmotski pritisk, kar pomeni, da je rastlina sposobna sprejeti večje količine vode, posledično pa je manj občutljiva na bolezni in škodljivce. Po ocenah Slovenijo vsako leto v povprečju doseže kar pet milijonov ton tega mineralnega gnojila.
KOMENTARJI (49)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.