'Afrika ni kriva za podnebno krizo, a je najbolj na udaru njenih posledic'

Konference, ki ima zaradi kandidature Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN letos poseben pomen za slovensko diplomacijo, se med drugim udeležujejo zunanji ministri z Zelenortskega otočja, Malavija, Ruande in Komorov, ki letos predsedujejo Afriški uniji.

Afrika ni kriva za podnebno krizo, a je najbolj na udaru njenih posledic, so poudarili v družbi gostiteljice, zunanje ministrice Tanje Fajon. V luči trajajoče krize so se vsi sodelujoči na panelu voditeljev strinjali, da morajo podnebne spremembe ostati pri vrhu globalnih razprav.

Fajonova je pri tem poudarila vlogo "vodne diplomacije", s katero bi lahko prek odgovornega in trajnostnega upravljanja z vodo, ki mora biti javna dobrina, omejevali napetosti in konflikte po svetu.

Nevarnosti podnebnih sprememb za varnost Afrike in sveta je v vnaprej posnetem video nagovoru izpostavil tudi posebni odposlanec ameriškega predsednika Joeja Bidna za podnebje, John Kerry.

Mednarodna konferenca Dan Afrike predstavlja pomembno priložnost za lobiranje Slovenije v zvezi z junijskim glasovanjem v ZN pri afriških partnerjih. Ravno v Afriki se namreč v zadnjem obdobju bije boj za glasove med Slovenijo in Belorusijo, ki kandidira za isti stolček nestalne članice VS ZN v obdobju 2024-25.

Načelno podporo Sloveniji pri tem glasovanju sta za medije potrdila ministra Komorov in Malavija, glede možnosti za uspeh kandidature pa je Fajonova ponovila, da je previdno optimistična, a da si do zadnjega ne upa napovedovati izida.

Ko govorimo o podnebni pravičnosti, bi morali po njenih besedah razmišljati in delovati hitreje ter uporabljati učinkovit model globalnega podnebnega financiranja. Enako pomembni so lokalni ukrepi, ki upoštevajo sonaravne rešitve. V politike je treba vključiti ideje, potrebe in skrbi mladih, veliko bolj odločno pa bi morali v podnebne ukrepe vključiti vidik spola ter ženskam omogočiti polno sodelovanje v teh procesih, izkoristiti njihovo znanje ter njihovo odgovorno vlogo v družbi, je dejala.

Podnebne spremembe so po besedah ministrice tudi priložnost, da vzpostavimo nova ali obnovimo obstoječa partnerstva za zeleni prehod, razvoj novih tehnologij in novih rešitev.

Za Slovenijo kot majhno državo je ključnega pomena, da gradi partnerstva po vsem svetu, ključni vodili njene zunanje politike pa sta solidarnost in spoštovanje, je poudarila ministrica. V tem kontekstu je nastalo in se razvija ter poglablja tudi partnerstvo z Afriko.

Slovenija si bo v Varnostnem svetu ZN, če bo izvoljena, prizadevala za pospeševanje agende podnebne in okoljske varnosti, pa je v nagovoru dejala pokroviteljica konference, predsednica Pirc Musarjeva. Izrazila je upanje v okrepitev partnerstva in sodelovanja z afriškimi državami in poudarila, da Afrika ni le celina prihodnosti, ampak tudi celina sedanjosti.

Pri tem je izpostavila, da je treba okrepiti lokalno odpornost, za odziv na grožnje, ki so posledica podnebnih sprememb, pa je treba uporabiti znanje in izkušnje, vključno z najsodobnejšo tehnologijo. Potrebujemo tudi trdnejše zaveze za izvajanje ciljev pariškega sporazuma na svetovni ravni, je dejala in opozorila, da "podnebni cilj 1,5 stopinje Celzija hitro polzi iz našega dosega".

Klakočar Zupančičeva: Nobena država se sama ne more spopasti s podnebnimi spremembami

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je danes v nagovoru na konferenci Dan Afrike dejala, da se nobena država sama ne more spopasti s podnebnimi spremembami. Ob tem je izrazila stališče, da nas želja po omejitvi posledic globalnega segrevanja vodi k prevpraševanju sistema, ki postavlja dobiček peščice pred dobrobit ljudi in okolja.

Kot je sporočila, se svet zaradi podnebnih sprememb sooča z izgubo biološke raznovrstnosti.

Ob tej priložnosti je citirala britanskega biologa in televizijskega voditelja Davida Attenborougha, ki je o podnebnih spremembah dejal, da je "morda najhujša ovira, s katero se soočamo, abstraktna sila, ki bi ji lahko rekli partikularni interesi".

"Nobena država se sama ne more spopasti s podnebnimi spremembami," je poudarila predsednica DZ in ob tem izrazila zadovoljstvo, da to vprašanje naslavlja tudi Interparlamentarna unija, ki združuje parlamente suverenih držav z vsega sveta.

Mednarodna konferenca Dan Afrike bo na Brdu pri Kranju potekala še v petek. Že tradicionalna konferenca ima letos poseben pomen za slovensko diplomacijo, saj bo potekala nekaj tednov pred glasovanjem v ZN, ki bo odločilo, ali bo Slovenija v obdobju 2024–25 nestalna članica Varnostnega sveta ZN.

Predsednica DZ je bila v luči tega glasovanja pred nekaj tedni na obisku v Ruandi in Ugandi. Med potovanjem po Vzhodni Afriki je naslovila tudi vprašanje varstva okolja.

V današnjem nagovoru je izpostavila podvige teh dveh držav ter DR Kongo, ki so s svojimi aktivnostmi uspešno zaščitile gorske gorile. To je po besedah Klakočar Zupančičeve le ena izmed lekcij, ki jo imajo te države za preostali svet.

Konference se po podatkih zunanjega ministrstva udeležuje približno 300 odločevalcev in strokovnjakov iz Slovenije, Evrope, Afrike in nekaterih drugih delov sveta.

Udeležence je v uvodu preko videopovezave nagovorila tudi evropska komisarka za mednarodno partnerstvo Jutta Urpilainen, ki je poudarila pomen sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam, ki je bistven za razvoj in stabilnost afriškega kontinenta.