1992 – visoka odškodnina zaradi operacije izraelskega bolnika
Izraelsko sodišče je slovenskemu nevrokirurgu Vinku Dolencu naložilo plačilo izjemno visoke odškodnine izraelskemu bolniku, ki mu je leta 1992 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana operiral možganski tumor. Zaradi zapletov po operaciji je bolnik postal trajni invalid. Sodbo za plačilo okoli 2,6 milijona evrov odškodnine in zamudnih obresti so priznala tudi slovenska sodišča.

20. oktobra 2022 pa je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) objavilo sodbo, s katero je pritrdilo pritožbi Dolenca, da so mu bile s slovenskim priznanjem izraelske sodbe kršene pravice do poštenega sojenja po evropski konvenciji o človekovih pravicah. ESČP je Dolencu takrat prisodilo tudi 15.600 evrov odškodnine za nematerialno škodo in povračila stroškov, dodatno sodbo, vezano na odškodnino zaradi nastale materialne škode, denimo izpada dohodka, pa ESČP napoveduje za 22. februar.
2005 – hude poškodbe pri porodu
Pri porodu v postojnski porodnišnici porodničar ni upošteval napotnice za carski rez, ki jo je imela porodnica, in je vztrajal pri vaginalnem porodu. Pri tem je mami počila maternica, otrok pa je zaradi hudega pomanjkanje kisika dobil trajne možganske poškodbe. Primer je pristal na sodišču, ki je porodnišnici naložilo, da mora družini izplačati odškodnino v vrednosti okoli 900.000 evrov. To je bila najvišja odškodnina za zaplet pri porodu v Sloveniji.

2013 – zdravnica v zapor zaradi opustitve pomoči
Brežiška zdravnica Nada Cesarec je bila obsojena na šestmesečno zaporno kazen, ker kot dežurna zdravnica ni odšla na kraj nesreče, ko je delavec Slovenskih železnic zaradi stika z električnim tokom padel z droga. Tja je poslala voznika reševalca z reševalnim vozilom in zdravstvenega tehnika. Delavec je kasneje v bolnišnici umrl. Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije ji je zaradi tega izreklo javni opomin, v zaporu pa je odslužila le del kazni, saj so jo predčasno izpustili.
2013 – odškodnina zaradi napačno vodenega poroda
Zaradi napačno vodenega poroda se je leta 2013 v kranjski porodnišnici rodila deklica s hudo telesno okvaro. Sodišče je s pravnomočno sodbo krivdo oziroma odgovornost pripisalo bolnišnici, na sodišču pa je julija 2022 stekla obravnava za višino odškodnine. Bolnišnica je po neuspeli pritožbi na vrhovno sodišče sicer podala še pritožbo na ustavno sodišče. Zavarovalnica Triglav je kot drugoobtožena z družino sklenila delno sodno poravnavo za 238.000 evrov odškodnine skupaj z zamudnimi obrestmi.
2015 – primer Radan
Zdravnika na ljubljanski nevrološki kliniki Ivana Radana so obtožili, da naj bi s kalijem skrajšal življenje več neozdravljivo bolnim bolnikom. Radana so odpustili, moral je v pripor, izredni upravni nadzor nad nevrološko kliniko pa je pokazal številne nepravilnosti in pomanjkljivosti.

Po dolgotrajnem sodnem procesu je sodišče Radana oprostilo obtožb uboja štirih bolnikov ter neupravičenega snemanja petih bolnikov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti.
2012–2019 – otroška srčna kirurgija
Program otroške srčne kirurgije so več let pretresale različne težave in slabi medosebni odnosi. Mednarodna komisija Zdravniške zbornice Slovenije pod vodstvom mednarodno priznanega srčnega kirurga Igorja Gregoriča je julija 2014 pri izrednem strokovnem nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije za obdobje 2007–2014 ugotovila, da bi bilo v letu 2012 mogoče preprečiti smrti štirih otrok.
Kriminalisti so zaradi suma malomarnega zdravljenja ovadili enega izmed kirurgov. Primeri smrti teh otrok so pred disciplinskimi organi na zbornici ostali brez epiloga, saj so trije primeri zastarali, v enem primeru pa po mnenju takratnega tožilca pri zbornici ni šlo za strokovno napako.
Oktobra 2015 je v UKC Ljubljana umrl 37 dni star dojenček s prirojeno srčno napako. Analiza primera je pokazala, da bi bilo smrt mogoče preprečiti, če bi se zdravniki pred diagnostičnim posegom, med katerim je otrok umrl, bolje pripravili. Poročilo je navedlo tudi sistemske težave. Zoper dva kardiologa je bila vložena anonimna ovadba.

Konec leta 2017 je vlada sklenila ustanoviti Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), a nato 13. junija 2019 sprejela odločitev o začetku njegove likvidacije. Tudi NIOSB je 10. avgusta 2018 sporočil, da je zaradi zapletov umrl otrok s srčno napako, ki so ga operirali tuji otroški srčni kirurgi. Istega leta pa je pa je bil zoper UKC Ljubljana vložen še en tožbeni zahtevek. Družina Peterka zaradi domnevne strokovne napake pri zamenjavi srčne elektrode pri otroku zahteva plačilo več kot 860.000 evrov odškodnine, so sporočili 10. novembra 2023.
24. marca 2023 je sicer sodelovanje z UKC Ljubljana prekinil češki otroški srčni kirurg Roman Gebauer, maja pa še kirurg Miha Weiss, nato je vodenje programa septembra prevzel kirurg Janez Vodiškar. V ustanovi so uvedli tudi izredni zunanji strokovni nadzor zaradi smrti dveh otrok s prirojenimi srčnimi napakami, do katerih je prišlo poleti 2023 na zdravljenju v Izraelu. Novembra je odhod potrdil še otroški kardiolog Miroslav Elek, ljubljanski UKC pa je okrepljeno sodelovanje napovedal z ustanovo za bolezni srca iz Münchna.
2016 – smrt dvojčkov v trboveljski bolnici
V trboveljski bolnišnici sta se rodila mrtva dvojčka. Kot je pokazal nadzor Zdravniške zbornice, je bil carski rez namesto v načrtovanem 37. tednu nosečnosti naročen šele v 38. tednu, dvojčka pa sta pred tem umrla.
2016 – afera smejalni plin
V šempetrski bolnišnici sta umrla najmanj dva bolnika, ker je na novem urgentnem oddelku prišlo do napake pri priklopu medicinskih plinov. Namesto kisika je namreč dotekal oksidul oziroma smejalni plin. Na novogoriškem okrožnem sodišču je bila štirim izmed petih obtoženih že izrečena kazen, vendar so tako tožilka kot zagovorniki napovedali pritožbe.
Peterici obtoženih je obtožnica očitala povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti, enemu pa povzročitev splošne nevarnosti. Družina 52-letnega umrlega bolnika je sicer zoper bolnišnico, zavarovalnico Triglav ter družbi Kolektor Koling in Elita I. B. sprožila tudi civilno tožbo. Sklenili so dogovor o odškodnini, katere višine niso razkrili.
2022 – zamenjali identiteto umrlega
V celjski bolnišnici je prišlo do zamenjave identitete bolnikov. Po prvih ugotovitvah so iz doma starejših občanov dva obolela varovanca skupaj prepeljali v celjsko bolnišnico. Ob napačni identifikaciji sta prejela napačni zapestnici, najverjetneje pa tudi napačno zdravljenje. Eden od bolnikov je umrl ter bil nato upepeljen in pokopan pod napačnim imenom. Do napak je po prvih podatkih prišlo v celotni verigi, saj je pokojnega napačno identificiral tudi sodni izvedenec. Vodstvo celjske bolnišnice je odstopilo.
Maj 2023–februar 2024 – domnevno neprimerno ravnanje z bolniki na ljubljanski psihiatrični kliniki
Portal N1 je po pogovorih s pacienti ljubljanske psihiatrične klinike, njihovimi svojci, več zaposlenimi, nekdanjimi zaposlenimi in drugimi maja 2023 poročal, da jim je več sogovornikov potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča. Vodstvo klinike je navedbe zavrnilo.
Ministrstvo za zdravje je Policiji izročilo 23 pričevanj o domnevnem nasilju na psihiatrični kliniki, dejanskih prijav o nasilnih dogodkih, ki naj bi jih nad pacienti storili zaposleni, pa je bilo pet. Policija je po opravljeni preiskavi podala eno kazensko ovadbo zaradi povzročitve lažje poškodbe. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ministrstva za zdravje je zaradi očitkov uvedel sistemski nadzor nad kliniko.

Po poročanju N1 je komisija za sistemski nadzor v teh dneh ostala brez predsednice, potem ko so v preteklih mesecih odstopili še trije člani te komisije. 16. februarja 2024 pa so iz UPK Ljubljana sporočili, da je "pred kratkim" prišlo do domnevnega neprimernega ravnanja zaposlenega v zdravstveni negi. O tem klinika zbira informacije za nadaljnje ukrepe, zato podrobnosti o incidentu za zdaj še ne morejo podati.
November 2023–februar 2024 – napačnemu bolniku odstranili želodec
Na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana so bolniku odstranili želodec, a nato ugotovili, da nima rakavih celic. Do dogodka je prišlo zaradi zamenjave vzorcev tkiv, zaradi česar je bil na operacijo napoten napačen bolnik.
Na OI so izvedli interni strokovni nadzor, ki je ugotovil, da so bolnika obravnavali skladno z vsemi protokoli, ki veljajo za histološki izvid, po katerem je odstranitev organa potrebna. Medicinski center Barsos, kjer je prišlo do menjave tkiv, pa je urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ministrstva za zdravje zaprosil za nadzor.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.