Sodišče je Uroša Smiljića, dva zdravnika in druge obtožene med drugim prostilo očitkov tožilstva, da so storili kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja oziroma prejemanja daril, saj očitanih kaznivih dejanj niso storili pri opravljanju gospodarske dejavnosti, kot predvideva opis tega kaznivega dejanja.
"Po mojem mnenju je to edina pravilna in zakonita sodba, takšno odločitev sodišča smo pričakovali," je dejala njegova odvetnica Sanja Sega. Pravnik Miha Šepec pa meni, da je zdaj sporno, ali to, kar so osumljeni počeli, ustreza gospodarski dejavnosti. Sodišče se je na prvi stopnji odločilo, da ne.
Vrhovno sodišče je sicer v preteklosti že zavzelo stališče, da se gospodarska dejavnost v določenih primerih lahko nanaša tudi na zdravstveno dejavnost, dodaja Šepec. "Po drugi strani je pa res, da imamo za dejanja, ki so bila tukaj očitana, dosti primernejši kaznivi dejanji, ki se nanašata na zlorabo uradne dolžnosti, to sta dejanji jemanja in dajanja podkupnin, ki se nanašata na kakršno koli zlorabo javne službe."
Urošu Smiljiću je tožilstvo očitalo, da se je predstavljal kot pomočnik nekdanjega direktorja ljubljanskega kliničnega centra Simona Vrhunca in se v zameno za denar in darila – od kurjih jetrc in jajc do poleta s helikopterjem – dogovarjal za hitrejšo obravnavo v bolnišnici. Smiljić je krivdo ves čas zanikal, ob tem pa celo trdil, da je opozarjal na preplačevanje medicinskega materiala.
Smiljić je med postopkom izgubil službo v največji bolnišnici, a jo je po sodni poti dobil nazaj. Edini, ki je v tej zadevi priznal krivdo, je Iztok Požar. Priznal je, da je dal skladiščniku 20 tisoč evrov v zameno za to, da je kirurg Erik Brecelj operiral njegovo hudo bolno partnerico. Brecelj je med sojenjem povedal drugačno zgodbo. Iztok Požar je bil že pred časom v sodnem postopku, v katerem je sodila žena Erika Breclja. Požar naj bi želel s trditvijo, da je Breclju plačal za operacijo, sodnico izsiljevati, trdi Brecelj, zato sta ga z ženo prijavila Policiji. To naj bi bil tudi začetek afere preskakovanja čakalnih vrst, ki smo jo spremljali od leta 2016.
"Šlo je za izsiljevanje sodnice. Bil je v mat položaju, moral je priznati, da je dal podkupnino, sicer bi mu sodili za izsiljevanje sodnice, kar pa je huda stvar," pravi Brecelj.
Ne glede na to je sodišče po priznanju Požarja obsodilo na dve leti pogojne zaporne kazni, ostale obtožene pa včeraj oprostilo. Kako komentirajo odločitev sodišča in ali se bodo pritožili, smo vprašali tudi specilaizirano državno tožilstvo – odgovor še čakamo.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.