Sindikati bodo v ponedeljek, svet delavcev pa v torek, obravnavali revizijsko poročilo, ki se nanaša na sklenitev svetovalnih pogodb.
Kot je dejal predsednik sveta delavcev SŽ, Silvo Berdajs, obstaja utemeljen sum, da niso bile sklenjene v skladu z zakonom, predvsem z zakonom o javnih naročilih. "Za svetovalne pogodbe so Slovenske železnice v treh letih plačale okoli 400 milijonov tolarjev, kar se mi zdi visok znesek, sporni pa so tudi postopki. Prepričani smo namreč, da bi tudi direktor moral spoštovati zakon o javnih naročilih," Pravi Berdajs.
Nezakonito preverjanje telefonskih klicev?
Zaposleni pa želijo preveriti tudi indic, da posamezniki na SŽ z izpisi številk preverjajo njihove telefone, česar na železnicah ne zanikajo
Aleksander Salkič, tiskovni predstavnik SŽ pravi, da imajo v podjetju pravilnik o ravnanju s službenimi telefoni, po katerem lahko poslovodstvo preverja, kam imetniki službenih telefonov kličejo. Silvo Berdajs pa k temu dodaja, da je poslovodstvo k temu dalo odgovor, da lahko klice preverja le ob prekoračitivi limita, ki je določen s posebnim splošnim aktom. Sam pa je dvomil o resničnosti odgovora vodstva in je zahteval, da pooblastilo, da pri Mobitelu preveri, kolikokrat je vodstvo SŽ zahtevalo spisek klicanih številk za službene mobitele. Nadzorni svet pa mu tega pooblastila ni hotel dati.
Namesto tega je to pooblastilo dobil predsednik nadzornega sveta Boris Živec, ki je trenutno v Bruslju. Sicer pa Živec tega poročila od julija pa do danes še ni pripravil.
Šimencu morda ne bo treba vrniti niti tolarja
Odprto pa ostaja tudi vprašanje, kolikšno vsoto davkoplačevalskega denarja so Slovenske železnice Igorju Šimencu izplačače v obliki osebnih dohodkov, dnevnic in nagrad. Bodo zaradi lažne diplome zahtevali povrnitev neupravičeno izplačanega denarja? Slovenske železnice na to odgovarjajo, da se je postopek za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi generalnega sekretarja družbe Igorja Šimenca že začel, zato o tem zaradi zakonskih omejitev ne morejo več posredovati nobenih informacij.
Če izhajamo iz primera Fišer, ko je nekdanji vodja ljubljanskega tožilstva zaposlil svojo življenjsko sopotnico na delovnem mestu, za katerega ni imela ustrezne izobrazbe, in je torej prejemala previsoko plačo, ne bo treba Igorju Šimencu vrniti niti tolarja. Kriminalisti pa še ugotavljajo njegovo kazensko odgovornost. Za ponarejenje uradnih listin je zagrožena kazen do treh let zapora. Za okoriščanje z njimi pa tudi do osmih let.
