Poslanec SDS Franc Pukšič je danes z nekaterimi zdomci predstavil težave Slovencev, ki so odšli v Nemčijo in se vrnili domov, da bi lahko nadaljevali svoje življenje. Ti zdomci so na podlagi sporazuma med Slovenijo in Nemčijo o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicno vključevanje kvalificiranih delavcev najeli pri SIB banki t. i. eksistenčne kredite, da bi si v Sloveniji ustvarili osnovne pogoje za življenje, vendar pa se jim namesto denarja že vroča izvršbe.
Zdomci - bilo naj bi jih 179 - so prepričani, da so posojila že zdavnaj vrnili, čeprav naj bi po nekaterih izračunih morali vrniti še velike vsote denarja. Do razlik v visokem znesku, ki ga morajo še plačati, naj bi prišlo zaradi stečaja banke in predvsem zaradi izjemno velikih obrestnih mer.
Posojilo v markah, poplačilo v tolarjih
V omenjenem sporazumu med Nemčijo in Slovenijo je zapisano, da Slovenija zagotavlja vrnitev posojila v nemških markah, kreditojemalce pa oprošča tveganja sprememb tečaja. Zdomci so posojila dobili, se vrnili v Slovenijo in si tukaj začeli ustvarjati pogoje za življenje z odpiranjem podjetij. Vendar pa se določbe iz sporazuma niso spoštovale. Posojilo morajo plačati v tolarjih, izjemno pa se je spremenil tečaj nemške marke.
Po besedah nekaterih zdomcev je npr. v času, ko so najemali kredite, bila nemška marka vredna 92 tolarjev, kasneje pa 130 tolarjev. Kot je navedel Pukšič, naj bi namreč nekdo, ki si je izposodil 300.000 nemških mark, nato pa jih je vrnil 150.000, moral na podlagi kasnejšega izračuna vrniti kar 40 milijonov tolarjev, kar pa ne ustreza znesku, ki bi ga kreditojemalci morali še vrniti.
Tako se je po besedah kreditojemalcev zgodilo, da so kredite že zdavnaj odplačali, vendar pa ne po izračunu SIB banke oz. Nove Ljubljanske banke, ki je SIB banko kupila. Nekaterim zdomcem tako že vročajo izvršbe.
Noben bančni strokovnjak jim ne zna razložiti, koliko naj bi bili dolžni
Zdomci menijo, da so se težave sicer začele že veliko pred samimi posojili, in sicer pri izdelavi investicijskega načrta, ki je bil predpogoj, da bi dobili ugodno eksistencialno posojilo. Vendar pa zdomci o teh investicijskih načrtih, ki jih je pripravila SIB banka, ki je posojila ponujala, niso nič vedeli, pa čeprav bi jih morala banka o tem obvestiti. Kasneje so pri podpisu pogodbe na sodišču dobili le nekaj sekund časa, da si pogodbo pregledajo.
Kot trdijo zdomci, jim je bila sprva obljubljena dvoodstotna obrestna mera; na pogodbi, ki so jo morali v naglici podpisati, pa so nevede podpisali šestodstotno obrestno mero.
Kasneje so ugotovili, da ta obrestna mera ni ugodna, poleg tega pa se po dolgih letih ne da izračunati, za kakšno obrestno mero so dejansko dobili posojila. Do sedaj niso še našli bančnika, ki bi uspel izračune "razvozlati" in jih obrazložiti. Sicer pa posojilojemalci očitajo banki, da ni bilo vmesnih obvestil, koliko so ji še dolžni vrniti.
