Državna revizijska komisija je razpis za tri milijarde vreden odsek skoraj v celoti razveljavila, zmagovalcu SCT-ju prepovedala, da se znova poteguje za gradnjo petih viaduktov in predora Podmilj ter spis predala državnemu tožilstvu.
Začelo se je junija lani, ko je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji izmed prispelih ponudb izbrala tiste, ko so za gradnjo nekaj manj kot 4-kilometrskega odseka primerne. Novembra so jih pozvali, naj na DARS pošljejo ponudbe in 24. aprila letos so ponudbe javno odprli. Najcenejši je bil trboveljski RGD, ki je ponudil 2 milijardi in 779 milijonov SIT, italijanski Impresa Grasseto slabih 70 milijonov več, ljubljanski SCT pa je bil občutno najdražji. Gradnjo je ponujal za 2 milijardi in 945 milijonov tolarjev. Štiri mesece pozneje je padla kocka. DARS je za graditelja ceni navkljub izbral SCT. Druga ponudnika sta se pritožila in zahtevala najprej vpogled, nato revizijo.
Tomaž Vesel z Državen revizijske komisije je povedal, da ponudba izbranega ponudnika odstopa od ponudbe, ki je bila podana na javnem odpiranju ponudb v primerjavi s ponudbo, ki jo je naročnik predložil kot originalno ponudbo državni revizijski komisiji in omogočil vpogled vlagateljev zahtevkov za revizijo za to ponudbo.
SCT-jevo ponudbo je torej nekdo zamenjal. Tanja Barašin z Družbe za državne ceste je povedala, da so za zavarovanje dokumentacije in pravilnost postopka že pred tem uvedli vrsto posebnih ukrepov. Po njenih besedah že vrsto let snemajo vsa odpiranja ponudb in morebitne poznejše vpoglede v ponudbeno dokumentacijo.
Prav posnetek pa bo nekoga stal kazenske ovadbe. Prvotna rumena disketa s ponudbo je namreč med odpiranjem ponudb in revizijskim vpogledom vanje postala rdeča. Na sedežu družbe so po besedah Barašinove vzpostavili posebno sobo, v kateri hranijo ponudbeno dokumentacijo – pod ključem. Vsi, ki kakorkoli ravnajo z razpisno dokumentacijo, so se dolžni pisno zavezati k varovanju zaupnosti postopka.
Tudi številke v pisni dokumentaciji so se nekje spremenile. Iz najmanj ugodnega je SCT postal najugodnejši ponudnik, za gradnjo pa je tokrat namenil računati vsega 2 milijardi in 763 milijonov. Kot pravi Tomaž Vesel, se je morala zato državna revizijska komisija odločiti, da je treba izbiro razveljaviti, saj naročnik in izbrani ponudnik nista uspela pojasniti razlogov za nastalo spremembo v pogodbi izbranega ponudnika.
Računovodske napake SCT-ja so pri gradnji avtocestnega križa dokaj pogoste, tako navzdol kot navzgor. Navzdol so denimo popravljali lani, ko so bili za gradnjo odseka Vučja vas - Beltinci pripravljeni sprva računati 5.1 milijarde tolarjev, po odpiranju ponudb pa, ko je bil italijanski Astaldi občutno cenejši, so s soglasjem razpisne komisije tako imenovano računovodsko napako popravili in ponudili štiristo milijonov manj. Tudi ta posel so dobili.
Na SCT-ju vsakršno vpletenost zanikajo in trdijo, da jim je afero nekdo podtaknil, vseeno pa v ponovni podelitvi podmiljskega posla ne smejo sodelovati.
Najbolj zaskrbljujoč podatek pri celi zgodbi je, da je ta primer zgolj vrh ledene gore. Na državni revizijski komisiji namreč opozarjajo, da razveljavijo več kot polovico razpisov, kjer prejmejo zahtevek za revizijo. Z drugimi besedami polovica vseh razpisov, s katerimi državni organi in ustanove zapravljajo davkoplačevalski denar ter se nanje nekdo pritoži je tako ali drugače protizakonitih.
