Na Patrii so proizvodnjo ustavili, vse dokler ne bodo končana pogajanja o novem številu oklepnikov, njihovi opremi in dokončanju 280 milijonov evrov vrednega posla.
Tiskovna predstavnica Patrie v Sloveniji pa je zanikala, da naj bi zaustavili proizvodnjo. Proizvodnja zaenkrat normalno poteka v skladu z dobavno shemo, so potrdili za 24ur.com. Po mnenju tiskovne predstavnice je ministrica Jelušičeva v zadnjem času večkrat omenila spremembe pri pogodbi, eden od elementov pa je tudi sprememba dobavnih rokov. To seveda pomeni, da bi to vplivalo na samo dinamiko proizvodnje. Stara proizvodnja poteka, medtem ko pa ne bo prišlo do nove proizvodnje, so še pojasnili.
Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da zaenkrat še ne vedo, ali so že dobili uradno sporočilo Patrie o ustavitvi proizvodnje, in da je zadevo v tem trenutku težko komentirati.
Obenem so spomnili, da so doslej – kot je bilo tudi načrtovano – prevzeli 13 vozil in da so že večkrat dejali, da bo ministrstvo spet pristopilo k pogajanjem za spremembo pogodbe. Takrat bodo tudi določili novo strukturo, število, dobavne roke in poskušali znižati ceno, so še pojasnili na ministrstvu.
Razprava na odboru o nakupu oklepnikov je bila žolčna
Odbor za obrambo je danes opravil razpravo o poročilu Računskega sodišča RS o nakupu patrij. Po skoraj peturni razpravi je na koncu sprejel več sklepov, med njimi tudi sklep, v katerem vlado poziva, naj preuči pravne možnosti za enostransko prekinitev pogodbe o nakupu oklepnikov, vključno z oceno, kakšne posledice bi imela takšna prekinitev.
Prav tako so člani odbora vlado pozvali, naj pripravi izhodišča, na podlagi katerih se bo v prihodnje odločala o nadaljnjih ravnanjih glede nakupa oklepnikov. Še pred tem pa je odbor na predlog koalicijskih poslancev s sklepom ugotovil, da je bil nakup oklepnikov 8x8 negospodaren in neuspešen.
Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je med razpravo dejala, da z nakupom patrij ne bo mogoče realizirati vseh ciljev, ki si jih je zadala država. Prav tako ne bo mogoče v celoti izpolniti zavez, danih Natu. Do istega zaključka so prišli tudi revizorji, kar je zmotilo poslance največje opozicijske stranke (SDS).
kot je znano, je Računsko sodišče ugotovilo, da nakup ni bil izveden tako, da bi zagotovil ustrezno konkurenco med ponudniki tudi v fazi pogajanj, s čimer si je ministrstvo po mnenju revizorjev omejilo svojo pogajalsko moč.
Odstranitev oznaka zaupno
Na predlog Cvete Zalokar Oražem (Zares) so člani odbora sprejeli tudi sklep, s katerim ministrstvo za obrambo in vlado poziva, naj iz gradiv, ki se nanašajo na nakup, odstrani oznako zaupnosti, posebej s "kriterialnega modela ocenjevanja ponudb, poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb in spremembe predmeta naročila".
Glede slednjega je sicer obrambna ministrica Ljubica Jelušič že med razpravo povedala, da bodo na ministrstvu presodili, kateri izmed dokumentov lahko postanejo javni in kateri ne, posebej glede dokumentov o ocenjevanju ponudb. Na ministrstvu namreč ne bi radi, da bi javnost "lustrirala ljudi, ki so ocenjevali ponudbe, sicer bomo v prihodnjih letih prišli v fazo, ko nihče več ne bo hotel sodelovati pri takšnih projektih".
Ali smo dobili najboljši izdelek?
Zvonko Černač (SDS) bi, kot je dejal, pričakoval, da se bo računsko sodišče namesto s skladnostjo z zastavljenimi cilji države o tem, koliko oklepnikov bo imela, ugotavljalo, ali je ministrstvo za denar, ki ga je namenilo za nakup, dobilo najboljši izdelek. "Te ugotovitve v poročilu, kljub velikim besedam, ni," je dejal in dodal, da se namesto tega celo poročilo ukvarja z "nekimi formalizmi in formalnostmi".
Glede patrij pa je Jelušičeva povedala, da je prvotni načrt predvideval, da bodo za njihov nakup leta 2008 namenili 28 milijonov evrov, leta 2009 pa 79 milijonov, skupaj torej 107 milijonov evrov. Namesto tega je ministrstvo leta 2008 za patrije porabilo 4,3 milijona evrov, leta 2009 pa 28,5 milijona evrov, skupaj 32,8 milijona evrov. Koliko sredstev bomo namenili za patrije v letu 2010 in 2011 po njenih besedah še ni znano, saj se o tem pogovarjajo. Ob tem je dodala, da za zdaj ni predvideno, da bi se obrambni proračun v prihodnjih letih "bistveno povečal".
Afera Patria: 340.000 evrov za slikarja
Slikar Jure Cekuta, eden od šestih Slovencev, osumljenih v zadevi Patria, naj bi v času sklepanja posla na svoj račun dobil nakazanih 340 tisoč evrov. To piše današnje Delo, ki se je dokopalo do zapisnika zaslišanja svetovalca finskega podjetja Hansa Wolfganga Riedla. Preiskovalnemu sodniku je dejal: “6. februarja 2007 je bilo iz podjetja Riedl Handelsgeschäft (RHG) na Cekutov račun nakazanih 340.000 evrov.”
Riedl je Patrii svetoval v času, ko je s Slovenijo sklenila 278 milijonov evrov vreden posel za dobavo 135 osemkolesnih oklepnikov. Ob realizaciji celotnega posla z oklepniki (brez oborožitvenih nadgradenj) bi moral dobiti 7,5 odstotka vrednosti posla, kar bi zneslo deset milijonov evrov in pol, še piše Delo.
Iz dokumenta, ki so ga pri časniku pridobili, je razvidno, da je konec januarja 2007 od Patrijinega generalnega zastopnika za Slovenijo in Hrvaško Reija Niittynena zahteval 30 odstotkov svojega deleža. To naj bi storil tudi zaradi liechtensteinskega podjetja International Cunstruction Business (ICB), ki je od Riedla zahtevalo provizije. Poslovnež Walter Wolf naj bi ga namreč preko ICB povezal s predsednikom nadzornega sveta Gorenja Jožetom Zagožnom in direktorjem Rotisa Ivanom Črnkovičem.
Kot je razvidno iz zapisnika, je Niitynen Riedlu odgovoril, da je “že Walter Wolf ponudil, da bi v primeru, če denarja ne bi bilo, lahko govoril s premierjem Janšo. Predvidevam, da je Niitynen izhajal iz tega, da je Wolf v Sloveniji zelo poznan in vpliven. Ampak to le predvidevam.”
Zagožen: Jaz sem žrtev
Prvi nadzornik Gorenja Zagožen, ki ga je Riedl omenjal na zaslišanju, sicer priznava, da so ga obiskali predstavniki Patrie, a dodaja, da takrat ni vedel, iz katerega podjetja prihajajo. ”Črnkovič je prišel do mene in pripeljal dva; eden je govoril nemško, drugi pa angleško, da bi potrdil, da je zanesljiv,” je povedal za 24ur.com. Pozneje se je izkazalo, da sta bila gosta Riedl in Niittynen. “Ni bilo govora o kakšnem denarju. Nisem vplival na to, da so bili oni (Rotis, op. a.) izbrani, niti da je bilo Gorenje,” je poudaril.
Da predsednik nadzornikov Gorenja pred sklenitvijo posla o dogovarjanju s Patrio ni vedel nič, je po njegovih besedah potrdil tudi prvi mož velenjske družbe Franjo Bobinac, ki je, tako Zagožen, to izjavil tudi za zapisnik.
Sicer pa Zagožen pravi, da so v Patrii zabeležili, da je srečanje bilo, zapisnik o tem pa so pozneje našli finski kriminalisti. “Nekomu je prijalo, da je v predvolilnem boju to spolitiziral,” je dejal in dodal: “Jaz sem žrtev.”
Spomnimo. Zagožen je osumljenec v aferi Patria. Kriminalisti sumijo, da naj bi prek Wolfa prejel podkupnino zase in tudi za druge še neznane osebe. Menijo tudi, da je imel pri sklepanju poslov ključno vlogo, saj naj bi izkoristil vpliv v takrat vladajoči stranki SDS in posredoval v korist Rotisa. Cekuta pa naj bi bil pristojen za pridobivanje podpore na ministrstvu za obrambo.
Za zdaj je v Sloveniji v zadevi Patria osumljenih šest ljudi:
- poslovež Rudolf Leban,
- poslovnež Walter Wolf,
- slikar Jure Cekuta,
- uslužbenec obrambnega ministrstva Marjan Senica,
- nekdanji uslužbenec obrambnega ministrstva Peter Zupan,
- predsednik nadzornega sveta Gorenja Jože Zagožen.
Preiskavo vodi Kaj Erik Björkqvist, ki je že napovedal dodaten krog zaslišanj. Opravili naj bi jih v kratkem, po njegovih besedah pa bodo izprašali približno deset Slovencev, "ki prihajajo z zelo različnih področij dela".
Sicer pa prav danes mineva leto dni od odmevne oddaje finske televizije YLE Resnica o Patrii. Novinar Magnus Berglund je trdil, da je bila pri poslu odločilna oseba J. Črka naj bi predstavljala takratnega slovenskega premierja Janeza Janšo, ki naj bi pri poslu z oklepniki prejel podkupnino. Obtožba do danes ni bila dokazana, Janša pa je tedaj glede navedb v oddaji poudaril, da so čista laž in konstrukt.
KOMENTARJI (194)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.