Afera Mariposa: iskali so ga tudi Američani, zdaj je zadeva zastarala

Mariborsko okrožno sodišče je računalniškega strokovnjaka Matjaža Škorjanca decembra 2013 spoznalo za krivega izdelave zlonamernega računalniškega programa za vdor v informacijske sisteme, pomoči pri nezakonitem početju in pranja denarja ter mu prisodilo kazen štiri leta in deset mesecev zapora ter 3000 evrov denarne kazni. Višje sodišče mu je februarja 2015 naložilo dodatnih 25.000 evrov denarne kazni.

Ustavno sodišče pa je maja 2022, ko je Škorjanc dosojeno zaporno kazen že odslužil, ugodilo pritožbi obrambe, razveljavilo predhodne sodbe in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Mariboru v novo sojenje.

Mariborsko sodišče je ponovljeno sojenje po poročanju Večera razpisalo 7. decembra 2022, sojenja pa ni pripeljalo do konca, saj je primer prehitelo zastaranje. "Razpisani so bili številni naroki, pri čemer je bilo dejansko izvedenih devet narokov, deloma v navzočnosti, deloma v nenavzočnosti obtoženega. Pred zastaranjem dokazni postopek ni bil sklenjen," je časniku odgovorila predsednica mariborskega sodišča Jasna Murgel. Pojasnila je, da je bilo Škorjančevo premoženje oziroma stanovanje, ki je bilo v prvotnem postopku predmet začasnega zavarovanja, že vrnjeno.

Ker je zaradi zastaranja postopka zdaj pravnomočno obveljalo, da Škorjanc ni bil obsojen, mu mora država po pisanju Večera vrniti še dodatnih 25.320 evrov, plačilo katerih mu je naložilo višje sodišče. Ta znesek je predstavljal razliko med vrednostjo stanovanja, avtomobila in računalniške opreme, ki mu jih je zaseglo sodišče, ter zatrjevano protipravno pridobljeno premoženjsko koristjo, ki jo je v sodbi izračunalo sodišče.

Poleg omenjenega je Škorjanc upravičen tudi do vračila stroškov, ki jih je imel z dolgotrajnim procesom, in odškodnine zaradi preživelih let v zaporu, zato je pričakovati, da bo zoper državo vložil tožbo, piše Večer.

Tožilstvo je Škorjancu, na svetovnem spletu znanemu pod imenom Iserdo, očitalo, da je izdelal zlonamerno kodo, s katero se je med letoma 2008 in 2011 po vsem svetu okužilo več milijonov računalnikov, škoda pa je bila ocenjena na več kot sto milijonov ameriških dolarjev. Med glavnimi kupci naj bi bila španska kriminalna združba, ki naj bi s programom vdrla v računalnike po vsem svetu in jih združila v omrežje Mariposa.

Škorjanca je kot osebo, ki je odgovorna za izdelavo zlonamerne kode, spoznal ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI), Združene države pa so tudi zahtevale njegovo izročitev. A ker Slovenija svojih državljanov ne izroča, se je zadeva premaknila na mariborsko sodišče, z dokazi so sodelovali tudi ameriški preiskovalci. Obsojen je bil na slabih pet let zapora, kmalu po prestani kazni pa so v ZDA zoper njega znova vložili obtožnico, na podlagi katere so izdali mednarodni priporni nalog. Škorjanca so nato septembra 2019 prijeli na nemški meji, do izročitve pa ni prišlo. Škorjanc je namreč takrat že odslužil kazni za očitana dejanja, za katera je bila sicer v Sloveniji zagrožena kazen do sedem let, medtem ko bi mu v ZDA grozilo kar 50 let zapora.