Afera Holmec: Vojaki JLA so živi

Trije vojaki, ki jih je videti na posnetku avstrijske televizije ORF na mejnem prehodu Holmec iz leta 1991, so živi, vse pa so identificirali, je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta danes povedal obrambni minister SČG Zoran Stanković. Da med predajo noben od treh vojakov s posnetka ni bil ubit, sicer zatrjuje tudi slovenska vlada.

Dogodki na Holmcu leta 1991 so v zadnjem času razburili srbsko javnost, potem ko je predsednica Helsinškega monitorja Slovenije Neva Miklavčič Predan za nekatere srbske medije izjavila, da je bil med slovensko osamosvojitveno vojno med boji na Holmcu junija 1991 "storjen verjetno prvi vojni zločin na območju nekdanje Jugoslavije". Na njene trditve je postalo pozorno tudi srbsko tožilstvo, ki je sprožilo preiskavo.

Kot je danes povedal obrambni minister SČG Stanković, so vse tri vojake s spornega posnetka identificirali. Vojak, ki drži v rokah belo zastavo, je Slovenec in takrat ni bil poškodovan, druga dva - od katerih je eden nižji častnik in sedaj živi v Srbiji - pa sta bila ranjena. Kot je poročala tiskovna agencija SČG Tanjug, Stanković ni navedel podrobnosti o tretjem vojaku s posnetka.

Stanković je poudaril, da je zadosten razlog za kazensko odgovornost storilcev dejstvo, da so na tri vojake s posnetka televizijske postaje ORF streljali in ob tem dva ranili, čeprav so mahali z belo zastavo.

Minister je tudi pojasnil, da je zadeva Holmec v pristojnosti beograjskega sodišča za vojne zločine, ki so mu izročene vse dostopne listine o žrtvah nekdanje jugoslovanske vojske v Sloveniji junija 1991. Takrat je padlo 44 pripadnikov JLA, od tega 6 častnikov, 7 podčastnikov, 30 vojakov in en civilist, ki je služboval v vojski. Skupno je bilo ranjenih 184 pripadnikov JLA, je povedal Stanković.

Zatrdil je tudi, da je slovenska stran med vojno junija 1991 resno kršila pravila vojskovanja, vendar Beogradu ni dostopna dokumentacija o podrobnostih storjenih zločinov, ker so jo od takratne jugoslovanske vojske med umikom vojaškega sodišča iz Zagreba zaplenili pripadniki hrvaške ljudske garde.

Bivši predsednik Milan Kučan se je danes odzval na očitke dveh hrvaških združenj in Helsinškega monitorja Slovenije, ki od haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zahtevajo, naj preuči sum, ali je Kučan pred sodiščem v zvezi z dogodki na mejnem prehodu Holmec krivo pričal pod prisego. Kučan vztraja pri izjavah, ki jih je dal na pričanju, nadaljnja pojasnila v zvezi s temi dogodki pa so po njegovem mnenju stvar Slovenije, so sporočili iz njegove pisarne.

Hrvaški Center za razvoj demokracije (CERD), Državljanski odpor krivici in nasilju (GON) ter Helsinški monitor Slovenije (HMS) so po navedbah predsednice CERD Semine Lončar v torek na haaško sodišče naslovili zahtevo, naj preuči sum, ali je Kučan 21. maja 2003 na sojenju sedaj že pokojnemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću v pričanju glede Holmca storil kaznivo dejanje krivega pričanja oziroma govoril neresnico ter da je preslepil sodišče in javnost.

Predsednica HMS Neva Miklavčič Predan je pojasnila, da je pri zadevi "sodelovala posredno" in "v obrambi zoper vgrajene obtožbe" proti njej kot predsednici HMS.

Kot so danes sporočili iz pisarne bivšega predsednika, Kučan ne pozna vsebine obtožb omenjenih organizacij, zato jih tudi ne more komentirati. Izjav predstavnikov teh organizacij, ki močno spreminjajo vsebino njegovega pričanja, pa ne želi komentirati.

Bivši predsednik republike vztraja pri izjavah, ki jih je dal na pričanju na haaškem sodišču, in k tam povedanemu ne želi ničesar dodajati. Svoje izjave je temeljil na podatkih, ki so mu jih posredovali slovenski državni organi, zato meni, da so nadaljnja pojasnila v zvezi z dogodki na Holmcu stvar slovenske države, so se sporočili iz Kučanove pisarne.

Iz Kučanove pisarne so se že 19. aprila odzvali na obtožbe, da je bivši predsednik krivo pričal pred haaškim sodiščem, kar so takrat označili za hudo potvorbo. Takrat so tudi spomnili, da je Kučanovo pričanje zapisano po direktnem prenosu s haaškega sodišča, tako da lahko vsakdo preveri resničnost navedb. Bivši predsednik je pričal v slovenščini in velja njegova izvirna beseda, so poudarili.

Kučan je na pričanju na sojenju nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku 21. maja 2003 med drugim odgovarjal tudi na Miloševičeve očitke glede incidenta na Holmcu. Kot so CERD, HON in HMS navedle v zahtevi haaškemu sodišču, je Kučan v svojih odgovorih večkrat ponovil, da na Holmcu ni bil storjen noben zločin. Dejal je, da na vojake, ki so se predali in izobesili belo zastavo, niso streljali ter da na Holmcu ni umrl nihče od vojakov JLA.