Adamovich je še pred srečanjem dejal, da ne pričakuje, da se bo Haider, ki ga je zaradi razsodbe o dvojezični topografiji najostreje napadal, opravičil, koroški deželni glavar pa je po prvem srečanju menil, da ne vidi razloga, da bi to storil. Sicer pa je Haider v razpravi, ki je sledila Adamovichevemu predavanju o zaščiti človekovih pravic in osnovnih svoboščin z ustavnopravnega vidika, ponovno ostro kritiziral razsodbo o dvojezičnih krajevnih napisih. Predsednik ustavnega sodišča je v odgovoru menil, da je odločitev pravno jasno utemeljena in da ustavno sodišče ni prekoračilo svojih pristojnosti.
Haider žaljiv do Adamovicha
Koroški deželni glavar Haider je po razsodbi avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji, ki je razveljavilo dosedanjo 25-odstotno mejo potrebnega deleža dvojezičnega prebivalstva za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak, in kot primeren določilo 10-odstotni delež, Adamovichu med drugim večkrat javno očital, da se je pred razsodbo o vprašanju dvojezične topografije posvetoval s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Na srečanju svobodnjaške stranke (FPOe) na pepelnično sredo v Riedu na Gornjem Avstrijskem pa je Haider Adamovicha napadel, da se je treba pri nekom, ki ima tak priimek, vprašati, če ima sploh veljavno dovoljenje za bivanje. Adamovich je v Beljaku, kjer se je mudil na povabilo Koroške juristične družbe, še pred srečanjem s Haiderjem menil, da takšne opazke ni potrebno pojasnjevati.
Haider kritiziral razsodbo ustavnega sodišča
V razpravi je Haider razsodbo ustavnega sodišča kritiziral predvsem z dveh vidikov. Ustavno sodišče naj bi po njegovem mnenju uporabilo "zelo nenavaden" pristop do preverjanja zakona o narodnih skupnostih. Odvetnik Rudi Vouk je namreč postopek pred ustavnim sodiščem sprožil, potem ko kazenske odločbe zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti ni priznal za veljavno, ker krajevni napis v Škocjanu ni dvojezično označen. Pristojni urad, okrajno glavarstvo v Velikovcu, pa po Haiderjevih besedah pri kazenski odločbi nikakor ni uporabljal navedenega zakona. Po drugi strani pa naj bi se "namerna kršitev zakona nagradila", ker se je pritožniku opustilo plačilo stroškov postopka, čeprav je postopek izgubil. Vouk je kazen zaradi previsoke hitrosti vseeno moral plačati.
Adamovich je v odgovoru menil, da so mnenja glede prejudicialnega procesa lahko različna, utemeljitev razsodbe pa je vsekakor jasna. Ustavno sodišče nikakor ni samovoljno izvedlo postopka preverjanja norm. Glede opustitve plačila stroškov pa je dejal, da Vouk ni prvi, ki je izgubil pritožbo, pa so mu stroške povrnili. Adamovich je tudi zavrnil trditve, da je ustavno sodišče o dvojezični topografiji glasovalo s tesno večino 7:6 glasov. "Boleče je, da ne smem odgovoriti, ker mi to ni dovoljeno. Povem lahko samo, da odločitev ni bila 7:6," je menil Adamovich, ki je še dodal, da je ustavno sodišče z razsodbo 13. decembra lani razveljavilo 25-odstotno klavzulo v zakonu v narodnih skupnostih in dele v uredbi o topografiji ter določilo rok, da je treba do 31. decembra letos pomanjkljivosti popraviti.
