FOTO: Zamrznitev Acte, prva zmaga

Vlada bo v čim krajšem možnem času zamrznila ratifikacijo mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta), je povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Da se vlada nagiba k zamrznitvi ratifikacije Acte, je v četrtek povedal že minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. To sicer ni bila uradna točka četrtkove seje vlade, ministri so se o tem pogovarjali neuradno in dosegli soglasje, da se postopek ratifikacije tega sporazuma zamrzne, je pojasnil Žerjav.

"Da to zamrznemo in da se temu reče ad acta. Očitno je, da ta sporazum ni sporazum, ampak je predvsem velik nesporazum," je dejal minister. Po njegovem mnenju je sporazum napisan tako, da ravnovesje med zaščito patentnega segmenta na eni strani in človekovih pravic na drugi strani ni pravo.

"Očitno tega ne ugotavljamo samo v Sloveniji, ampak to ugotavljajo tudi v mnogih drugih evropskih državah, ki se odločajo za podobne korake," je dejal Žerjav. Meni, da je bojazen ljudi in skupine Anonymous v tem trenutku popolnoma nepotrebna. Do postopkov prejšnje vlade v zvezi s sprejemanjem odločitev glede Acte se Žerjav ni želel opredeljevati.

Acta je v članicah Unije, tudi v Sloveniji, sprožila niz protestov in kritik, med drugim na račun nepreglednega procesa oblikovanja sporazuma. Pred uveljavitvijo morajo sporazum ratificirati nacionalni parlamenti članic, končno odločitev pa bo nato predvidoma junija izrekel Evropski parlament, ki pa je vse prej kot enotnega mnenja.

Jakič: Državljani si zaslužijo boljši sporazum

V državnem zboru pa je potekala javna izmenjava mnenj o Acti. Predsednik parlamentarnega odbora za zadeve EU Roman Jakič, ki je javno predstavitev sklical v želji po razjasnitvi številnih odprtih vprašanj še pred ratifikacijo, je medtem že uvodoma poudaril, da si državljani zaslužijo boljši sporazum. Po njegovih besedah bi bilo treba od Acte odstopiti in ne samo zamrzniti njene ratifikacije.

Vrsto kritik zoper Acto je podala tudi slovenska informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah prejšnja slovenska vlada v fazi sprejemanja Acte tako rekoč nič ni komunicirala z javnostjo oziroma civilno družbo, katere se Acta še kako tiče. Meni tudi, da je Acta zagotovo poskus pravne regulacije interneta, kar pa danes deluje kot misija nemogoče. Vprašanje regulacije interneta bo sicer v prihodnosti po njenih besedah pomembno vprašanje, vendar pa Acta ni pravi dokument za to. Acto tako razume predvsem kot ogromen pritisk zlasti ameriške industrije.

Direktor slovenskega urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej je pojasnil, da je Acta sicer korak v pravo smer na področju intelektualne lastnine, a da ima deficit demokratičnosti in transparentnosti. Zato predlaga zamrznitev, obsežno javno razpravo in šele nato sprejem dokončne odločitve. Nasprotovanje sporazumu v obstoječi obliki so iz več razlogov izrazili tudi Maja Bogataj Jančič z inštituta za intelektualno lastnino, spletni strateg Vuk Ćosić, sourednik portala E-demokracija.si Domen Savič in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös. Proti Acti so se med drugim opredelili tudi Gorazd Božič iz javnega zavoda Arnes, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, Gašper Koren iz slovenskega spletnega podjetja Zemanta in več drugih predstavnikov civilne družbe.

V prid Acti je v uvodnem delu razprave spregovoril le vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu Evropske komisije za trgovino Anders Jessen. Poudaril je velik pomen Acte za evropsko gospodarstvo na področju zaščite intelektualne lastnine, hkrati pa v odgovor kritikom dejal, da je sporazum uravnotežen, saj da spoštuje tudi temeljne pravice državljanov. Ob tem je še izpostavil, da po morebitni uveljavitvi Acte ne bo zakonito ali nezakonito nič več, kot je zakonito ali nezakonito že na podlagi današnje evropske zakonodaje. Pač pa naj bi Acta le okrepila infrastrukturo za zaščito intelektualne lastnine. Sicer pa v Evropski komisiji široko razpravo pričakujejo tudi v Evropskem parlamentu.

Sodelujoči slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so izpostavili potrebo po tehtni in široki razpravi, omenjali so tudi, da se razmišlja o tem, da bi se zaradi tako zelo nasprotujočih si pogledov za mnenje o Acti zaprosilo Sodišče EU. Jelko Kacin je dejal, da je eden od problemov Acte ta, da se poskuša ukvarjati z zelo različnimi področji. Tanja Fajon pa meni, da je pred dokončno odločitvijo treba počakati na pravne odgovore na številna vprašanja. Mojca Kleva je dejala, da trenutno osebno dvomi v ustreznost sporazuma, Romana Jordan Cizelj pa v zvezi z Acto med drugim pogreša bolj konkretno razpravo.

Oglasilo se je tudi več poslancev državnega zbora. Branko Grims (SDS) problem Acte vidi v tem, da želi probleme v virtualnem svetu reševati z mehanizmi, ki veljajo v realnem svetu. Poslanca Jožef Horvat (NSi) in Roman Žveglič (SLS) sta poudarila nujnost širše javne razprave pred dokončno odločitvijo in potrebo po zagotovitvi ustreznega ravnovesja med zaščito intelektualne lastnine na eni ter zaščito temeljnih pravic državljanov na drugi strani. Glede ravnovesja podobno meni Matevž Frangež (SD), ki se je obenem opravičil za pomanjkanje pozornosti pri odločanju o tem vprašanju v preteklosti.

Protest v Ljubljani: Zamrznitev je prva zmaga

V središču Ljubljane na Kongresnem trgu pa poteka protestni shod proti Acti. Ob samem začetku se ga je udeležilo okoli 200 protestnikov, današnjo napoved o zamrznitvi ratifikacije sporazuma pa so pozdravili kot "prvo zmago". So pa kritični do javne predstavitve mnenj v parlamentu, saj menijo, da ni bila javna, temveč je bila po njihovih besedah omejena na politično elito in strokovno javnost.

Najbolj so sicer zaskrbljeni glede omejevanja svobode interneta in povečanega nadzora nad posameznikovo uporabo interneta, ki naj bi jo sporazum prinašal. Menijo, da je intelektualna lastnina zaščitena dovolj, glasbena in filmska industrija pa bi novo zakonodajo zgolj "izkoristila za nadaljnje bogatenje".

Evropska komisija pritiska na članice

Mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju v Evropi ne spreminja ničesar in Evropejcem ne prinaša nobenih novih pravil in kazni za uporabo interneta, poudarja Evropska komisija v Bruslju. V komisiji pričakujejo, da bodo Acto ratificirale vse članice EU, kot so vse soglasno podprle njen podpis. Ratifikacija s strani članic je po mnenju Evropske komisije dolžnost sedemindvajseterice.

Vseh 27 članic EU naj bi pri komisiji 16. decembra odločitev o podpisu Acte sprejelo soglasno. Poleg tega so bile vse članice Unije v proces nastajanja Acte vpete vse od prvega dne, zatrjujejo v Bruslju.

Kot poudarjajo, gre pri Acti za prenos evropskih standardov na področju zaščite intelektualne lastnine v tretje države, s katerimi se je EU pogajala o sporazumu, s tem pa naj bi ustrezno zaščitili evropsko avtomobilsko, modno in glasbeno industrijo v globalnem svetu, dodajajo.

Da je sporazum nedorečen, kaže tudi dejstvo, da se vse več članic nagiba k zamrznitvi ratifikacije sporazuma. Poleg Češke, Slovaške in Poljske so pred podpisom zadržke izrazili Nemci. To, da nekatere države želijo več časa v procesu odločanja o tem sporazumu, v komisiji spoštujejo, saj je "v interesu vseh, da je na koncu sprejeta informirana odločitev".

Sporazum v slepi ulici?

Nestrinjanje in nasprotovanje sporazumu je pred dnevi izrazil predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Kot pravi, je zaščita avtorske pravice na internetu nujna, a brez posegov v zasebno svobodo uporabnikov, Acti pa je očital dejstvo, da sporazum v sedanji obliki ni dovolj uravnotežen.

Glas proti Acti so napovedali tudi socialisti v Evropskem parlamentu. "Podpiramo borbo proti ponarejanju, ker ima slab vpliv na industrijo in na nas potrošnike. Naše največje kritike pa so vezane na izvajanje pravil o zaščiti avtorskih pravic na spletu ter definicijo in spremljanje spletnih aktivnosti. Besedilo ni dovolj jasno pri teh vprašanjih, mi pa zahtevamo jasno razjasnitev vloge ponudnika pri izvajanju sporazuma,“ je povedal Hannes Swoboda, predsednik poslanske skupine Evropskih socialistov v Evropskem parlamentu.

Evropski parlamentarci poudarjajo, da je bil proces nastajanja Acte nepregleden, kritični pa so tudi do tega, da sami niso bili dovolj vpeti v dogajanje. V komisiji poudarjajo, da je Evropski parlament leta 2010 o Acti s pristojnim komisarjem razpravljal na treh plenarnih zasedanjih. Pod težo očitkov je nedavno odstopil poročevalec parlamenta za Acto Kader Arif.

Predsednik Piratske stranke Velike Britanije Loz Kaye je mnenja, da je sporazum tako zašel v slepo ulico. "Kar je zelo zanimivo, je dejstvo, da je sporazum sedaj deležen kritik z vseh strani. Postaja jasno, da so evropski državljani zaradi sporazuma zelo zaskrbljeni. Težko boste sedaj našli kogar koli, ki bi se postavil v bran sporazumu,“ je za BBC dodal Kaye.

Sodišče Evropske unije razsodilo v korist spletnim svoboščinam

Kako sporno in delikatno je poseganje v spletne svoboščine, kot ga predvideva Acta, potrjuje tudi razsodba Sodišča Evropske unije (CURIA). V tožbi belgijskega združenja za varstvo avtorskih pravic SABAM proti Netlogu je razsodilo, da sta kontrola in filtriranje spletnih vsebin na Netlogu v nasprotju z evropsko zakonodajo ter svobodo izražanja in zasebnosti. SABAM je leta 2009 vložil zahtevo, da Netlog uvede spletno storitev, ki bi nadzirala dva milijona belgijskih uporabnikov in onemogočila morebitne kršitve avtorskih pravic in zakonodaje.