'Absurdno je, da pristojni organ ugotovi veliko tveganje za okolje in ne ukrepa'

Predstavniki Občine Vrhnika so ponovno izpostavili problem, ki nosi brado že vse od požara v Kemisu pred petimi leti. Spomnimo. Ker tam skladiščijo nevarne odpadke, kot so olja, laki, topila, barve in zdravila, so morali zaradi požara evakuirati nekaj okoliških prebivalcev, na območju pa se je več dni širil oster vonj. V gašenju je sodelovalo več kot 250 gasilcev; dva sta potrebovala zdravniško pomoč zaradi vdihavanja dima, več jih je kasneje tožilo zaradi zdravstvenih težav. Nastala je precejšnja okoljska škoda, predvsem v bližnjem potoku Tojnici.

Občina si od takrat prizadeva zavarovati okoljsko varnost svojih občanov, so zatrdili občinski predstavniki. Kot so nam pojasnili, so pri tem naleteli na sistemsko neučinkovito upoštevanje osnovnih varnostnih standardov, ki temeljijo na evropskem pravu. "Postopkov nadzora nad zakonitostjo in varnostjo izvajanja dejavnosti ministrstvo za okolje in organi v njegovi sestavi v primeru Kemisa preprosto ne vodijo, opustijo ali ne nadaljujejo. Občina je bila zato prisiljena pridobiti neodvisna mnenja in analize, iz katerih jasno izhaja, da je Kemis pred požarom bil in je še vedno obrat tveganja za okolje, ki ne zagotavlja zahtevanih standardov varnostne razdalja od naselja in občinske infrastrukture," so poudarili.

'Absurdno in nerazumljivo je, da pristojni organ ugotovi, da obstaja veliko tveganje za okolje, in ne ukrepa'

Kot so ponovno zatrdili občinarji, so ministrstvu v zadnjih letih dokazovali, da je Kemis obrat tveganja za okolje, ki obratuje brez dovoljenja. Njihovo prepričanje je še dodatno utrdila ugotovitev Agencije RS za okolje (Arso), da Kemis ni uspel dokazati, da izpolnjuje zahteve iz direktive Seveso III, ki med drugim določa ukrepe za preprečevanje večjih nesreč z nevarnimi snovmi, so izpostavili na Občini Vrhnika: "Kljub tej ugotovitvi je ministrstvo Kemisu izdalo okoljevarstveno dovoljenje, s katerim lahko nadaljuje z dejavnostjo obdelave nevarnih odpadkov. Absurdno in nerazumljivo je, da pristojni organ ugotovi, da obstaja veliko tveganje za okolje, in nič ne stori proti temu. S tem celotno tveganje ponovne nesreče prepusti lokalni skupnosti." so izpostavili na Občini Vrhnika.

Kot so utemeljili, se je nevarno obratovanje Kemisa potrdilo v požaru leta 2017, ko so dan po nesreči poleg ostalega izmerili 1000-krat višjo vsebnost živega srebra v zraku glede na običajne vrednosti. Nesreča je bila po Zakonu o varstvu okolja opredeljena kot večja, kar pomeni hudo nevarnost za človekovo zdravje ali okolje, saj tovrstne nesreče vključuje eno ali več nevarnih snovi.

Kemis: Dosegli smo visoko stopnjo varnosti

Kaj porečejo na očitke Občine Vrhnika, smo vprašali odgovorne v Kemisu. Zanikali so trditve občine in zagotovili, da imajo postavljene visoke standarde varnosti poslovanja, predvsem tistega, ki je povezano z varstvom okolja, zaščito zaposlenih in požarno zaščito. Kot so pojasnili, so v zadnjih letih vložili znatna sredstva v to področje, zaradi česar je njihova osnovna dejavnost ravnanja z nevarnimi in nenevarnimi odpadki dosegla visoko stopnjo varnosti. "Izdelali in izvedli smo podrobne načrte zaščite in reševanja, v okviru katerih smo opredelili vse postopke ob različnih nesrečah, redno usposabljamo zaposlene in izvajamo različne vaje," so zatrdili.

Na očitek, da ne izpolnjujejo direktive Seveso III, so v Kemisu odgovorili, da podjetje ni zavezanec po tej direktivi, saj ne presega mejnih pragov skladiščenih nevarnih snovi. "To smo dokazovali v vseh postopkih, ki so se nanašali tako na gradbeno dovoljenje kot tudi pri spremembi okoljevarstvenega dovoljenja," so utemeljili. 

Po besedah odgovornih v Kemisu pa podjetje kljub temu izpolnjuje določene zahteve direktive – obvešča ljudi, ki bi jih morebitna nesreča lahko prizadela, prek svoje spletne strani. Poleg tega imajo vzpostavljen sistema upravljanja varnosti in interni načrt ukrepov ob nesrečah. "24. februarja 2022 je bil v Kemisu tudi inšpekcijski nadzor glede tega, ali bi morali biti zavezanci po Seveso direktivi," so pojasnili.

Občina poziva vlado, da ugodi njeni pritožbi v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja Kemisa

Vlada RS je po novi zakonski ureditvi odgovorna za nadzor nad delom ministrstva za okolje in prostor, so spomnili na vrhniški Občini. Zato vlado pozivajo, da v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja naprave za predelavo nevarnih odpadkov upravljavca Kemis od ministrstva za okolje in prostor zahteva celovit postopek presoje po pravilih, ki jih zahteva direktiva Seveso III.

Vlado smo vprašali, ali bodo uvedli nadzor in preverili delo ministrstva, a do objave članka odgovora nismo dobili.

Ministrstvo: Zaradi vložene tožbe je zadeva na Upravnem sodišču RS

Na ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili vprašanje, kako komentirajo očitke Občine Vrhnika o podeljevanju okoljevarstvenega dovoljenja Kemisu, a niso izrazili svojega mnenja.

Pojasnili pa so, da je Arso 25. novembra 2021 izdal odločbo o spremembi Kemisovega okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, v kateri se izvaja dejavnost predelave ali odstranjevanja odpadkov in predhodnega skladiščenja odpadkov. V tem postopku je Občina Vrhnika na izdano odločbo vložila pritožbo in nato tožbo. "Zaradi vložene tožbe je zadeva na Upravnem sodišču RS," so odgovorili.

Ob tem so potrdili, da je direktiva Seveso III zavezujoča za našo državo. A ta se nanaša na obvladovanje nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, in se v slovenski zakonodaji odraža v Uredbi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Uredba pa ne vpliva na postopek izdaje ali spremembe okoljevarstvenega dovoljenja, o katerem smo govorili, ampak na drugo okoljevarstveno dovoljenje, ki ga mora upravljavec po Zakonu o varstvu okolja pridobiti za delovanje obratov, ki bi lahko pomenili tveganje za okolje, so utemeljili na ministrstvu.

Nelegalna gradnja Kemisa po požaru

Občina je opozorila še na eno, po njenem mnenju, nepravilnost. Kemis je po požaru gradil nove prostore, ne da bi pridobil gradbeno dovoljenje. "Inšpekcijski postopek še vedno ni zaključen in Kemis na Vrhniki obratuje, kot da bi imel vsa potrebna dovoljenja," so poudarili na Občini Vrhnika in dodali, da nelegalna gradnja povzroča dodatno tveganje ter tako ni uradnega zagotovila, da objekt "v tem trenutku izpolnjuje bistvene in druge zahteve, kot jih določa gradbena zakonodaja". 

V Kemisu so odgovorili, da je bila nova stavba zgrajena na podlagi vseh potrebnih gradbenih in arhitekturnih zahtev stroke in zahtev po povečani varnosti poslovanja, ki jo zahteva njihova dejavnost: "Postopki, ki potekajo v zvezi s tem, še vedno niso končani. Upravno sodišče je namreč razveljavilo odločbe inšpektorata in ministrstva za okolje in prostor ter vrnilo zadevo inšpektoratu v ponovno odločanje. Naj pa pri tem poudarimo, da gre v tem primeru za pravne postopke, povezane z gradbeno zakonodajo v postopkih sanacije Kemisa po požaru, ki pa nimajo nikakršne povezave z varnostjo oziroma povečanim tveganjem."

Zakaj še vedno ni razrešena dilema, ali so novi prostori Kemisa nelegalna gradnja, so pojasnili tudi pristojni z Inšpektorata za okolje in prostor. "Ker upravno sodišče dopušča možnost, da deli objekta, ki so bili po požaru zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, ustrezajo četrtemu odstavku 1. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in s tem ne predstavljajo nelegalne gradnje, bo gradbeni inšpektor opravil ponoven ugotovitveni inšpekcijski postopek, v katerem bo dopolnil dejansko stanje v nakazani smeri."

 Ali se lahko ponovi požar iz leta 2017?

Za konec smo odgovorne v Kemisu vprašali, ali lahko zagotovijo, da se požar, kot so ga imeli leta 2017, ne bi mogel več ponoviti? Pojasnili so, da so v zadnjih petih letih v izboljšanje požarne varnosti vložili približno 1,5 milijona evrov in sprejeli ukrepe na tehničnem in organizacijskem nivoju, da se taka nesreča ne bi več pripetila. 

Tehnični nivo, ki se nanaša na opremljenost prostorov in opremo za požarno varnost, so izboljšali tako, da so objekt Kemisa razdelili na 33 požarnih sektorjev. V njih so naprave, ki sporočajo požare in so povezane z avtomatskim sistemom obveščanja o požaru. "Požarni sektorji so pregrajeni s stenami, ki so odporne na ogenj. Celoten skladiščni in manipulativni prostor v Kemisu je pokrit s kamerami in dogajanje spremlja varnostnik, ki je prisoten 24 ur vse dni v tednu. Nad celotnim območjem objekta je nameščen avtomatski gasilni sistem, ki sproži gašenje na lokaciji požara in deluje neodvisno od električne energije iz omrežja ter ima lasten bazen vode za gašenje. Objekt ima tudi hidrantno omrežje, ki se napaja iz javnega vodovoda in prek 100 ročnih gasilih aparatov. Za dodatno varnost uporabljamo tudi IR kamero, s katero vsak dan kontroliramo temperaturo skladiščenih odpadkov," so našteli.

Kot so pojasnili, za varnost skrbijo tudi tako, da shranjujejo manj kot 800 ton vseh odpadkov (ne samo nevarnih), čeprav imajo dovoljenje za skladiščenje 1.430 ton odpadkov. "To pomeni, da obratujemo ves čas pod 56 odstotki zmogljivosti skladiščnih prostorov," so strnili.