'A imate nova jajčeca?' Tako je 13-letni Jaka sprožil evforijo v Postojni

"A imate nova jajčeca?" je povsem nedolžno vprašal 13-letni Jaka Kresnik iz OŠ Loče med šolskim izletom v Postojnski jami in tamkajšnjem Vivariju, ko je zagledal drobna jajčeca in s svojim vprašanjem presenetil celo vodnika in biologe.  Mali Jaka se je s tem vpisal v zgodovino Postojnske jame kot 'novi odkritelj'. Namreč, ena od človeških ribic je v Vivariju odložila nekaj jajčec, s čimer je Postojnska jama dobila novo leglo 'zmajčkov'.

Skoraj istočasno pa se je 'porodna' zgodba začela odvijati v velikem akvariju v jami, kjer so opazili, da je samica človeške ribice odložila jajčece, a ga kmalu za tem pojedla. Odločili so se, da bodo tokrat naredili obratno od dosedanje prakse, ko so odselili ostale človeške ribice, da je lahko samica v miru odlagala svoja jajčeca. Samico so prestavili v poseben akvarij, globlje v jami, a se odlaganje jajčec ni nadaljevalo. Ko so že mislili, da je bil stres s selitvijo zanjo prevelik in da je zarod izgubljen, je po petih mesecih v novem okolju začela odlagati jajčeca. Večino je pojedla, štiri pa pustila in ta so sedaj v akvariju s svojo mamo.

Trenutno v akvarijih Postojnske jame skrbijo za 57 izleženih 'zmajčkov'. Leta 2016  je samica človeške ribice izlegla 64 jajčec, od tega jih je preživelo 21. Lansko leto je bilo, tudi na račun znanja in izkušenj iz leta 2016, še uspešnejše glede deleža preživetja, saj je samica v vivariju odložila 43 jajčec, od tega je preživelo 32 ličink, torej kar 74 odstotkov. 

"Če smo po letu 2016 govorili, da smo druga porodnišnica v Postojni, lahko sedaj povemo, da se je naša porodnišnica lani zelo razširila, saj imamo sedaj več porodnih oddelkov," je v uvodu današnje novinarske konference, na kateri so poleg novega zaroda oziroma kar dveh predstavili tudi nov projekt Protect proteus, dejal predsednik UO Postojnske jama, Marjan Batagelj.

Kot je dejal Batagelj, je habitat človeške ribice zelo občutljiv, zato je nujno, da ga ohranimo čim bolj čistega. Vsako onesnaženje podtalnice pomeni ogrožanje živali in vira naše pitne vode. Da to preprečijo, so v Postojnski jami začeli projekt Protect proteus, s katerim nagovarjajo tako domačo kot tujo javnost, tako posameznike kot podjetja. "Je življenje na Zemlji in je življenje pod njo. Žal človek vztrajno, a nezavedno uničuje čudežno podzemlje – dom človeške ribice in glavni vir naše pitne vode," so zapisali v predstavitvi projekta, s katerim bodo poleg ozaveščanja o zaščiti okolja zbirali sredstva za raziskovanje in ohranjanje človeške ribice. 

Zagotoviti želijo optimalno življenjsko okolje za mladičke človeških ribic in ozaveščati o pomenu te zavarovane živalske vrste. Kot pravijo, lahko vsak od nas postane ambasador zaščite človeške ribice, in sicer s simboličnim nakupom zapestnice Protect proteus, izkupiček prodanih zapestnic pa gre v celoti v poseben fond. Lahko pa tudi poljubno donirate sredstva. 

Da je zelo pomembno, da zaščitimo habitat človeške ribice, je izpostavil tudi Rok Kostanjšek, profesor z Biotehnične fakultete v Ljubljani. "Dokler je človeška ribica prisotna v podzemnih vodah Dinarskega krasa, potem bo sistem stal. Ko je ne bo več, bo že prepozno," je bil jasen Kostanjšek.