Obrestna mera še ni znana, obresti od obveznic pa ne bodo obdavčene do višine tisoč evrov. Kakšen donos lahko prinesejo, so primerna naložba za ljudi in zakaj se je država odločila, da se bo zadolžila tudi pri svojih državljanih, kot so to lani že storile Hrvaška in nekatere druge evropske države?
Po mnenju ekonomista in člana vladnega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja Mateja Lahovnika so obveznosti najprimernejše za tiste, "ki imajo nekaj deset tisoč evrov prihrankov in so precej previdni in konzervativni vlagatelji, saj so državne obveznice zelo varna naložba, primerljiva z bančnim depozitom". Donos bo po Lahovnikovem mnenju okoli ali nad tremi odstotki, kar je več kot pri bančnih depozitih. "Bodo pa triletne in v primeru nekih likvidnostih potreb jih bo lahko vlagatelj tudi prodal."
Obresti od obveznic naj ne bi bile obdavčene do višine tisoč evrov, s čimer želi vlada po mnenju Lahovnika spodbuditi manjše vlagatelje. "Če bodo obresti 3,3-odstotne, bo vlaganje do okoli 30 tisoč evrov praktično oproščeno davka na obresti, kar se mi zdi smiselno," ocenjuje Lahovnik.
Treba bo imeti trgovalni račun
Bo pa za vse tiste, ki bodo hoteli kupiti državne obveznice, potreben trgovalni račun. Na Hrvaškem to ni bil pogoj za nakup. Lahovnik ne ve, zakaj se je vlada tako odločila, saj trgovalni borzni račun pomeni tudi nekaj deset evrov letnega stroška, cene za račun pri borznoposredniških hišah so med 30 in 50 evrov.
Na finančnem ministrstvu pravijo, da želijo z državnimi obveznicami vzpodbuditi trajno participacijo državljanov, ne zgolj enkratno, kar kot dobro odločitev ocenjuje tudi Lahovnik. "Zanimivo je, da se je država odločila za 250 milijonov evrov. S tem država verjetno tudi testira interes vlagateljev, kajti na bankah imajo Slovenci okoli 26 milijard evrov prihrankov." Lahovnik ocenjuje, da bi v primeru, da bi bila ta izdaja uspešna, v prihodnje lahko sledila še kakšna.
Doslej so sicer tovrstne obveznice izdali že v Italiji, Belgiji, na Portugalskem, Hrvaškem in v Severni Makedoniji.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.