"Naravne nesreče nam ne prizanašajo. Po naših podatkih in po podatkih Agencije za okolje je jasno, da se kmetijska suša pojavlja na skoraj vseh območjih Slovenije," je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič. Najbolj so prizadeti nasadi zelenjave in sadja, trajni nasadi poljščin, tudi žit je zaradi vročinskih udarov od 20 do 30 odstotkov manj, ocenjuje Žveglič.
Velika škoda je tudi na travinju. "Prvega odkosa je bilo za okoli 30 odstotkov manj, drugi je bil izredno, izredno slab, bolj čistilna košnja, kaj bo s tretjim, jesenskim odkosom, pa bomo še videli," škodo ocenjuje Žveglič.
"Že zdavnaj je škoda presegla vrednost 0,3 promila BDP-ja, kolikor je zakonsko določeno. Natančnejše podatke o škodi bomo v torek posredovali tudi kmetijskemu ministrstvu," je povedal in dodal, da je letošnja suša hujša od suše 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov. Kmetje so takrat dobili okoli sedem milijonov evrov.
Prepričan je, da bo vlada sprožila postopek in interventni zakon, s katerim bodo določili, kdo je upravičen do sredstev. Pozval je, da bi se postopki za ocenjevanje škode začeli čim prej. Najbolj so prizadete Obalno-kraška regija, Primorska, del Gorenjske, Bela krajina in Podravje, v ostalih regijah je nekoliko bolje, je ocenil Žveglič. "Težava bo za živinorejce. Če bodo želeli nadomestiti svojo krmo, je vprašanje, kje jo bodo sploh dobili? Krme namreč ni ali pa je zelo draga."
Vse dražja so tudi žita. Tona koruze je stala 250 evrov, sedaj je že 400 evrov ali več, je opozoril in dodal, da bodo stroški za nakup krme presegli odkupne cene kmetijskih izdelkov.
Suša tudi drugod po Evropi
Slovenija je na skupnem evropskem trgu in naša proizvodnja na globalnem trgu ne predstavlja velikega deleža, je razmere še pokomentiral Žveglič in dodal, da je suša prizadela tudi kmete v Italiji, Španiji, Francij in Nemčiji, kar posledično pomeni, da bi zaostrene razmere lahko vplivale na podražitve hrane.
Tridesetdnevno povprečje pretokov rek je v primerjavi z enakim obdobjem v letih 1991–2020 izrazito podpovprečno. Manjše 30-dnevne pretoke od minimalnih v primerjalnem obdobju pri ARSO beležijo na južnem in severnem Primorskem, Notranjskem, vzdolž Save in na Kolpi. Drugod po državi so razmere v rekah primerljive z najbolj sušnimi v zadnjih desetletjih, podobno kot ob suši leta 2003.
Padavin še ni na vidiku
Vsaj do 10. avgusta na vidiku ni obilnejših padavin, so še sporočili z ARSA. Za izdatno izboljšanje sušnih razmer v vodotokih in podzemnih vodah bi potrebovali večdnevno obilno deževje, kot nastane običajno v jesenskih mesecih. Letošnji julij je bil četrti najbolj suh in drugi najbolj vroč v zgodovini meritev v zadnjih 70. letih.
Visoke temperature voda lahko pomenijo tudi bistveno spremenjene razmere za življenje organizmov v vodah. Visoke temperature rek navadno sovpadajo z nizkimi vodostaji in manjšimi pretoki. Ob višjih temperaturah voda in povečani prisotnosti hranil se lahko poveča razrast alg. Zaradi visokih temperatur in pomanjkanja kisika pa lahko prihaja do poginov rib in drugih živali, še opozarjajo na ARSO.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.