Nekateri so imeli enega, drugi dva otroka, zdaj pa nimajo več nikogar, pripovedujejo pretreseni Srbi, ki so doživeli že drugi krvavi pokol v dveh dneh. Sprašujejo se, kako bodo sploh preživeli. Množičnemu morilcu, ki je v okolici srbskega Mladenovca minulo noč pobil osem ljudi, 13 pa ranil, so odredili 48-urno pridržanje. Najmlajši med žrtvami šteje komaj 15 let. 21-letnik je sejal smrt v treh vaseh, streljal tudi iz avtomobila, ugrabil taksista, se skrival na kmetiji pri sorodnikih, kjer so našli pravi arzenal orožja, naposled pa se je predal policiji.
Po mnenju obramboslovca Vladimirja Prebiliča je dostop do orožja vse lažji in država nima več nadzora. "Gre tudi za kulturno nasilja, kjer so junaki tisti, ki delajo slabo. Poleg tega vlada še velika toleranca do nasilja," dodaja Prebilič, ki meni, da se duševnemu zdravju mladih posveča premalo pozornosti.
Marjan Gorjup, ravnatelj ljubljanske šole, pravi, da bi morali taki dogodki družbo opozoriti, da moramo biti vsi bolj pozorni. "Težavni učenci prevzemajo dinamiko v razredu, učitelj pa nima vzvoda, da bi avtoriteto vzel nazaj," opozarja. "Starši so otrokom prijatelji in ne starši, kar ni prav. To se pozna, saj otroka nato že manjši negativen dogodek popolnoma iztiri," meni Gorjup in dodaja, da je avtoriteto potrebo vrniti učiteljem in tiste, ki ogrožajo pouk, odstraniti, da jih obravnavajo pristojne službe.
Nekateri starši stiske otrok ne opazijo
13-letnik, otrok, ki ga je oče vozil na streljanje, je bil odličen učenec, a ni bil sprejet med vrstniki. Kaj se dogaja v mladostniku, da pride to takega vedenja? Poljančeva opaža, da se nekateri dejavniki in stiske vidijo, a jih starši ne opazijo. "Žrtve nasilja doživljajo občutek bolečine, osramočenosti. Ko se ti dejavniki združijo, stiska postane premočna. V tem primeru se govori, da je bil najstnik čustveno mrtev, kar je razumljivo, saj je za tako dejanje treba popolnoma izključiti čustva in po mojem mnenju je deček ta čustva izključil že pred časom." Pomanjkanje empatije pa lahko povežemo tudi z genetiko oziroma šibkostjo nevronskih poti in načinom vzgoje, pojasnjuje Poljančeva z Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani.
Kako naj torej starši prepoznajo znake pri manjših otrocih, da so nagnjeni k nasilju ali celo psihopatskim motnjam? "Starš ima veliko možnosti, da prepozno vedenja otroka, če ga spremlja. To se lahko opazi že pri treh letih in se od strokovnjakov poduči, kako ravnati s čustveno šibkim otrokom. Lahko pa so tudi starši premalo čustveno stabilni ali pa se z otrokom ne ukvarjajo," meni Poljančeva.
Da je treba razmisliti o pametnejši uporabi socialnih omrežij, še dodaja. "Uporaba pri mladostnikih sproža take občutke, da potem vsi verjamejo in bi vse, kar vidijo, tudi sami poizkusili, saj so še v fazi razvoja in dogajanja ne morejo razumeti." Po njenem mnenju lahko socialna omrežja služijo kot del zabave in sprostitve, večji del pa naj bo druženje v družini in s sovrstniki.
