'Od obdavčitve bank v petih letih pričakujemo 500 milijonov evrov'

Zakaj se je vlada odločila za obvezen solidarnostni prispevek za vse, ki ne bodo opravili solidarnostne sobote, kljub temu, da višina škode povzročena s poplavami še ni dokončno znana? "Ko smo uvedli dan solidarnosti, so gospodarstveniki rekli, da hočejo delati ob sobotah, in to sem napovedal. Eno soboto letos, eno drugo leto. Kdor ne bo mogel delati, bo plačal in tako s finančnim prispevkom nadomestil delovno soboto. Tisti, ki bo delal, ne bo plačal nobenega dodatnega prispevka. Želimo si, da bi vsi to oddelali," pojasnjuje Golob. 

Pred dnevi se je Golob strinjali z Janezom Janšo, da je pred obdavčitvijo ljudi treba postrgati povsod drugod, tudi pri bankah. Golob vztraja, da to ni obdavčitev. "Tudi če je groba ocena škode 4,7 milijarde evrov, od delavnih sobot s strani delavcev pričakujemo 160 milijonov evrov prispevka in še 160 od delodajalcev. Bistveno več bomo torej odvzeli iz proračuna in iz prerazporejanja," ocenjuje Golob, ki napoveduje, da bo bistveno več kapnilo tudi od obdavčitev bank. "Nova obdavčitev 0,2 bilančne vsote bank na eni strani ne bo zamajala finančnega sistema in na drugi strani pomeni pošten finančni prispevek v naslednjih petih letih. Če se bo to vpeljalo z zakonom o obnovi in razvoju, bo pomenilo približno 100 milijonov vsako leto oziroma 500 milijonov v petih letih." 

Iskanje rešitev za povračilo prispevka tistim, ki so jih prizadele poplave

Prah je dvignila tudi napoved, da bodo obvezen prispevek plačevali tudi tisti, ki so bili prizadeti v poplavah. Golob napoveduje rešitev. "Prizadeti in tisti, ki bodo imeli status, ne bodo plačevali prispevka, saj bomo s Fursom našli rešitev, da se jim bo prispevek povrnil." Najverjetneje ob koncu leta s povračilom pri obračunu dohodnine, še napoveduje Golob. 

Pri solidarnostni pomoči je ključno, da pride do ljudi čim hitreje. Kako lahko ljudje mesec dni po poplavah pridejo do prve pomoči in koliko ta znaša? Golob meni, da se ljudje premalo zavedajo, kakšna pomoč vse jim je na voljo. "Pomembno je, da prijavijo škodo in so takoj, ne glede na socialni status, upravičeni od 500 do 3000 evrov hitre finančne pomoči, odvisno od škode. To je prvi paket, po mojih informacijah bodo prva nakazila na računih že ta teden." Drugi paket pomoči je predviden z novim interventnim zakonom, tretji paket pa bo za tiste, ki so utrpeli veliko škodo. Golob napoveduje, da bodo deležni individualne pomoči. Na terenu bodo po napovedih predsednika vlade tudi pravniki, finančniki in socialni delavci, ki bodo odločali o individualni pomoči.

"Župani, prosim, zmigajte se!"

Devet županov je predlagalo, da bi podaljšali rok za prijavo škode v aplikacijo Ajda. "Do datuma 1. 9. sta zahtevo izpolnili dve tretjini občin. Hiter popis škode je v korist občin in ljudi," na pozive odgovarja Golob, ki opozarja, da je s popisom škode treba pohiteti, če si želimo zagotoviti denar iz evropskega sklada. "Nimamo časa. Župani, prosim, zmigajte se!," svari Golob in tistim občinam, ki potrebujejo pomoč, svetuje, naj to povejo, saj jim lahko zagotovijo dodatno pomoč, ponekod so namreč pri popisu že pomagali državni uslužbenci.

Zaživela bo številka 114

Zakaj? "Ker vidimo, da je veliko zmede, predvsem v manjših občinah. Za vse dileme, strahove in vprašanja je to številka v krizi. Klicni center bo začel delati v sredo, od 8. do 16. ure, vodil ga bo Andrej Šter," napoveduje Golob, ki dodaja, da bodo državljani na številki našli vse informacije – od potrebnih obrazcev do upravičene pomoči in psihosocialne pomoči. "Center je osnovna komunikacija s prizadetimi občani," pravi Golob. 

Medtem krajani Braslovč nasprotujejo preselitvi naselij, čeprav je župan jasen, da imajo življenja ljudi prednost pred premoženjem. "Razumem čustveno navezanosti na dom in razumem njihov odziv. Politika pa se bo umaknila stroki. Če želimo sanacijo in se v prihodnje izogniti škodi, moramo poslušati stroko," opozarja Golob, ki dodaja, da so poklicali najboljše strokovnjake, ki pa morajo predstaviti ustrezne alternative. "Ne smemo si dovoliti, da bi denar investirali v nekaj, kar bo čez dve leti povodenj odnesla."

Odmeva tudi izračun, da je lanska gospodarska rast za več kot polovico nižja, kot so kazali prvi uradni izračuni, namesto 5,4 odstotka ta znaša le 2,5 odstotka, kar je velikanska razlika. Je vlada namerno zavajala? Takšnega razkoraka namreč v ekonomskem svetu ne pomnijo. "Tega izračuna ne dela vlada, temveč neodvisne strokovne institucije. Zakaj je prišlo do razhajanj, vprašajte njih. Mi ne bomo ugotavljali politične odgovornosti tistega, ki je to računal, ker to bi, če je prišlo do napake, bil precedens. Prav pa je, da strokovnjaki pojasnijo in sprejmejo odgovornost, če je prišlo do napake. Sam tega ne morem ocenjevati, ker nisem strokovnjak za te izračune," o napaki pravi Golob.

Napaka lahko prinese velike težave, je opozoril tudi nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Golob se strinja, da zadeva ni nepomembna. "Če gre za strokovno napako, naj se ugotovi, zakaj je do tega prišlo. Vem, da na finančnem ministrstvu že delajo na tem, da trgom razložijo, kakšno je dejansko stanje Slovenije. Po mojih informacijah se pri pozicioniranju Slovenije na finančnih trgih ni nič spremenilo. Mogoče bo čas pokazal kaj drugega."

Kdo bo vodil zdravstvo ministrstvo? 

Golob je napovedal tudi, da bo nov zdravstveni minister znan do konca septembra. O zdravstveni reformi, vse daljših čakalnih dobah in ob vse več osebah brez osebnega zdravnika – teh je zdaj že 144.500, ob začetku mandata te vlade jih je bilo 130.000 – Golob odgovarja, da so bili v preteklem letu preveč osredotočeni na celotno reformo. "Zdaj bomo delovali raje postopoma, z manjšimi in ciljnimi ukrepi, o katerih bomo govorili na strateškem svetu za zdravstvo v četrtek pod vodstvom Erika Breclja," napoveduje Golob, ki dodaja, da so že takoj ob izvolitvi startali na dva mandata, ki sta po besedah Goloba potrebna za izvedbo konkretnih reform.