Ko našega prognostika ustavijo policisti, tudi oni z njim pokramljajo o vremenu

Aleš Satler je naš hišni prognostik že enajsto leto, od samega začetka, ko se je naša medijska hiša odločila, da bo začela pripravljati lastne vremenske napovedi.

Delovni dan začne okoli 11. ure: "Najprej pogledam aktualne vremenske karte in podatke, kako kažejo modeli, kako se premikajo fronte, cikloni. Preverim, kaj smo delali prejšnje dni, da se ne ponavljamo, potem pa začnem s pisanjem teksta in hkrati s pripravo grafike za vremensko napoved."

"Voditelji si običajno nato to le lepotno popravijo, včasih pa dodajo še kaj svojega. Vključimo tudi njihove ideje, pridejo s kakšnim materialom, predvsem Robi Erjavec. On včasih pokliče tudi takrat, kadar ni v službi, in deli kakšne svoje posnetke, informacije," se posmeji.

Vedno imajo v mislih tudi hribolazce

Vremenska napoved v oddaji 24UR POPOLDNE poteka v živo, čaka pa jih še snemanje treh večernih vremenskih blokov. Najdaljša je napoved pred začetkom naše osrednje informativne oddaje 24UR, ki traja skoraj tri minute. Osrednja napoved je na sporedu med oddajo, za novičarskim delom in pred rubriko POP IN, traja dve minuti in pol. Sledi pa še dvominutna vremenska napoved ob oddaji 24UR ZVEČER. "Eni deli so podobni, je pa vsaka napoved malo drugačna," pojasni.

Opiše klasično strukturo vremenske napovedi, ki jo pripravljajo: "Najprej je načeloma nek uvod, malo povzamemo današnje stanje, nato pa gremo na napoved za Slovenijo za jutri. Pripravimo temperature, pogledamo, če so kakšne padavine, kako je z oblaki, vetrom. Omenimo tudi kakšne zanimivosti, vedno pa vreme v gorah, saj je hribolazenje v Sloveniji izjemno priljubljeno. Sledijo še obeti," naniza. Kot pravi, jih včasih pred kakšnimi pomembnimi dogodki ali tekmami, kot so nogometne, Planica, Vitranc, Zlata lisca, tudi športniki prosijo za napoved vremena, ki je pred njimi in gledalci.

Ob četrtkih zvečer pa pod drobnogled vzamejo nek aktualen vremenski pojav ali temo: "Nocoj se tako ukvarjamo s temperaturo tal, saj je pred nami zdaj začetek vegetacijske sezone in bomo to nekoliko podrobneje razdelali."

Čeprav je glavnina njegovega dela zadaj za kamero, ga televizijski novinarski kolegi ob kakšnih izrednih vremenskih dogodkih ali zanimivostih včasih pocukajo za rokav, da gledalcem tudi v objektiv razloži, kaj se je zgodilo.

Ob sončnem vikendu se usujejo slike

Pred nekaj leti so našim "vremenkotom" tehniki odprli tudi službeni elektronski naslov, gledalce pa so začeli pozivati, naj jim tja pošiljajo svoje fotografije: "In to se je zelo prijelo. Zelo redko vzamemo kakšno agencijsko sliko, večinoma uporabljamo posnetke naših gledalcev. Sploh kadar je sončen konec tedna, nam slike pošlje po 20, 30 različnih ljudi."

Včasih pa gledalce tudi kaj razhudi. Eden izmed njih jih je nekoč tako opozoril, da se ob omembi gora na ekranu pravzaprav izriše silhueta Matterhorna, ki leži med Švico in Italijo, zato nadmorska višina ni ustrezna: "Grafiki so se pošteno potrudili, da so oblikovali nov 3D-zapis in zdaj se izrisuje naš Špik."

Vreme je Satlerja začelo zanimati že v osnovni šoli. "Morda tudi zato, ker sem z dežele, živel sem tudi na kmetiji. Tam je mogoče vreme bolj pomembno kot pa recimo v mestu, kjer ljudi zanima le, ali je dež ali ne. Nas pa zanima, ali bo dovolj namočilo, ali bo pozeba, ali bo primerno za sajenje nekaterih kultur, ali so tla primerno ogreta, ali bomo lahko posušili seno," našteva. Kmalu si je kupil prvi termometer in amaterski dežemer.

Meteorologija ga je tako privlačila, da je šel na informativni dan že v 3. letniku srednje šole, torej eno leto prej. Obiskal je ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, da se bo usmeril v meteorologijo, prognozo napovedovanja vremena, pa je bil že odločen. Nazadnje je pridobil naziv univerzitetni diplomirani meteorolog z geofiziko.

Vzpostavil je mrežo vremenskih postaj

Tudi zanimanje Roka Nosana za to področje se je začelo že v prvih razredih osnovne šole, ko si je ob zanimivejših vremenskih dogodkih občasno že delal zapiske. Začel se je tudi spraševati, kako določen pojav nastane in zakaj vreme včasih ubere svojo pot, kar se mu je zdelo najbolj fascinantno. Tako je že kmalu s pomočjo poljudnoznanstvenih revij, knjig in svetovnega spleta začel širiti svoja obzorja. "No, to zanimanje je z leti raslo in ob vstopu v srednjo šolo sem si na domačem vrtu postavil prvo vremensko postajo, s čimer mi je bilo prihranjeno vsakodnevno ročno vnašanje vremenskih podatkov v zvezek. Meritve meteoroloških spremenljivk so mi pomagale, da sem prišel do številnih zanimivih spoznanj o vremenu in podnebju domačega kraja," pojasnjuje.

Tudi on se je v želji po še dodatnem znanju na tem področju po končani gimnaziji vpisal na Fakulteto za matematiko in fiziko, na kateri je z meteorološkimi predmeti svoje znanje o vremenu in podnebju še nadgradil.

Dolga leta je meteorološke meritve (temperatura, vlaga, zračni tlak, padavine, veter) izvajal le v domačem kraju. "Ker pa je občina Ribnica, v kateri živim, reliefno zelo razgibana in se posledično lahko vremenske razmere spreminjajo že na manjših razdaljah, sem se pred leti odločil za projekt vzpostavitve mreže vremenskih postaj, ki sem ga kasneje razširil še na sosednji občini Loški Potok in Sodražica," pove.

Trenutno ob pomoči domačinov in občin, ki so mu tudi omogočile ta projekt, upravlja s šestimi vremenskimi postajami, načrtuje pa že postavitev novih vremenskih postaj na zanimivejših lokacijah znotraj širšega ribniško-kočevskega območja. "Z gostejšo mrežo vremenskih postaj je namreč mogoča natančnejša analiza vremenskega dogajanja. Tako pridobljeni podatki in spoznanja mi prav pridejo tudi pri pisanju vremenskih člankov ter pri pripravi rubrike Vreme na televiziji," pojasnjuje.

Še nižje temperature kot v razvpitem Babnem Polju

Pravi, da je med do zdaj postavljenimi vremenskimi postajami zagotovo najbolj zanimiva postaja v Retjah v Loškem Potoku, ki je že v prvih dneh delovanja pritegnila veliko pozornosti ne samo domačinov, ampak tudi širše javnosti in medijev, saj so bile tukaj izmerjene precej nižje temperature kot v Babnem Polju, ki zaradi dolgoletnih meritev velja za naše najbolj znano mrazišče.  

"Čeprav so meritve v Retjah neuradne, saj jih ne opravlja Agencija RS za okolje (Arso), so temperature kljub temu izmerjene po meteoroloških standardih, zato so primerljive s tistimi v Babnem Polju. V Retjah (tako kot v Babnem Polju) tudi aprilski sneg in mraz nista nič neobičajnega. Med najbolj izstopajočimi dogodki je dogodek izpred dveh let (leta 2021), ko je sedmega aprila ob debeli snežni odeji termometer pokazal kar –26 stopinj Celzija," nam hitro iz rokava strese eno zanimivost.

Ne niza le informacij, ampak tudi razlaga dogajanje

In tega je še kako vajen, saj poleg pripravljanja dnevnih napovedi za našo televizijo pripravlja tudi vremenske članke za 24ur.com. "V spremljanje vremena sem pogosto vpet po cele dneve, lahko rečem, da mi je to postalo kar način življenja. Tudi ko počnem druge stvari, si na vsake toliko časa vzamem vsaj nekaj minut, da preletim najnovejše radarske in satelitske slike ter izračune meteoroloških modelov, ki se praviloma posodabljajo vsakih šest ur. Vremenskih aplikacij je sedaj že malo morje, moja naloga pa je, da vremensko napoved na čim bolj enostaven način predstavim našim bralcem, podkrepim tudi s kakšno zanimivostjo, dogodkom iz preteklosti in podobno. Moja naloga torej ni samo nizanje informacij, kakšno vreme nas čaka v prihodnjih dneh, ampak tudi razlaga dogajanja," pojasnjuje.

Koliko člankov pripravi, mu narekuje kar vreme samo: "Ko se veliko dogaja, je tudi člankov več, saj je takrat več stvari za razložiti. S tem želim bralcem na poljuden način predstaviti vremenske pojave. Želim jih tudi ozavestiti, da je vreme zelo nepredvidljivo in da ga tudi zato ni možno natančno predvideti za vsak kraj posebej. Slovenija je namreč reliefno tako zelo razgibana država, da se vreme v detajlih pogosto spreminja že na manjših razdaljah," pravi.

Ob tem poudarja, da je napovedljivost vremena odvisna od vremenske situacije. "Ko se nad nami usidra območje visokega zračnega tlaka, je možno vreme dovolj dobro napovedati tudi za deset ali celo 14 dni vnaprej.  Poleti lahko v tem primeru pričakujemo sončno vreme z morda le kakšno osamljeno popoldansko nevihto nad goratimi predeli, pozimi pa po nižinah običajno veliko megle ali nizke oblačnosti, iz katere lahko rahlo rosi ali naletava sneg. Stvar se zaplete, ko nad nami pihajo močnejši vetrovi in imamo pogoste prehode vremenskih front. Meteorološki modeli imajo takrat pogosto velike težave, saj lahko le minimalne spremembe v gibanju zračnih mas povsem spremenijo potek dogajanja," opiše, zakaj javnost včasih benti nad netočnimi prognozami.

"Osnova za izdelavo vremenske napovedi so sicer trenutni podatki o vremenu – tako nad oceani kot tudi nad kopnim. Večino teh podatkov danes pridobimo s sateliti. Vsi podatki so računalniško obdelani in vneseni v meteorološki model, ki nato na podlagi fizikalnih zakonitosti v ozračju izračuna prihodnje stanje, torej vreme, ki nas čaka v prihodnjih dneh. Gre za množico zelo zapletenih enačb, ki jih lahko v nekem doglednem času rešijo le najzmogljivejši računalniki na svetu, t. i. superračunalniki," nadaljuje.

Pravi, da so napake pri vremenski napovedi predvsem tehnične narave: "Čeprav so instrumenti, ki merijo temperaturo in druge meteorološke spremenljivke, danes že zelo natančni, pa še vedno ne moremo temperature izmeriti recimo na več kot decimalko natančno, in na koncu je lahko ravno ta decimalka odločilna. Ravno zaradi tega meteorološki modeli namesto ene izdelajo več različnih napovedi, tako da pri vsakem izračunu nekoliko spremeni začetno stanje. Ti izračuni nato služijo za oceno verjetnosti, da se bo uresničil en ali drugi scenarij, pri čemer lahko obstaja več manj ali bolj različnih scenarijev. Glede na njihovo razpršenost lahko sklepamo, kako zanesljiva je vremenska napoved," zaključi pojasnjevanje, kaj gre lahko narobe.

Škripanje snega pod nogami ga pomirja ...

Težko se opredeli do vprašanja, kateri meteorološki pojav se njemu samemu zdi najbolj fascinanten, saj pravi, da je vsak po svoje zanimiv. "V otroštvu sta me navduševala predvsem sneg in mraz, saj prihajam iz krajev, kjer pozimi pogosto zapade veliko snega, temperature pa so med najnižjimi v državi. Sprehod po zasneženi pokrajini in škripanje snega pod nogami me še vedno pomirja. Všeč mi je predvsem tišina, ki spremlja sneženje, zaradi česar se mi zdi, da se čas za trenutek ustavi," vendarle pravi. 

"Zaradi  podnebnih sprememb so sicer zime v povprečju vse bolj mile, kar je mogoče (sploh v teh časih) za marsikoga celo dobro, saj prihrani pri kurjavi, a to se nam kasneje pogosto vrne kot bumerang. Prehitro prebujajoča narava je namreč bolj podvržena spomladanskim pozebam, s tem pa so drevesa tudi bolj občutljiva na raznorazne bolezni in škodljivce, ki jih je ravno zaradi milih zim iz leta v leto več. Po drugi strani pa manjša količina snega v hribih pomeni tudi manjšo zalogo vode za drugo polovico pomladi in začetek poletja, kar pomeni, da se v toplejšem delu leta, ko se pomanjkanju padavin in visokim temperaturam pridruži še povečano izhlapevanje, vse pogosteje soočamo s hudo sušo," opozori.

... nevihtni oblaki mu jemljejo dih

Poleg snega so ga sicer kasneje pritegnili tudi drugi ekstremni vremenski pojavi. "V poletnem času so to zagotovo nevihte, ki mi še vedno predstavljajo največji izziv za napovedovanje, saj o tem, ali bo nad nekim krajem divjala nevihta ali bo sijalo sonce, odločajo malenkosti. Poleg tega pa lahko povsem jasno nebo prekrijejo nevihtni oblaki v manj kot pol ure. Nevihtni oblaki imajo pogosto dih jemajoče strukture. Prijateljujem s številnimi t. i. lovci na nevihte, ki te pojave ovekovečijo v svoje fotografske objektive, sam pa se ne udeležujem 'lovov na nevihte', saj imam ravno takrat običajno največ dela," izpostavi.

"Pri nevihtah in drugih ekstremnih pojavih me fascinira predvsem moč narave, sila, proti kateri smo večinoma nemočni, ne pa škoda, ki jo ta povzroča pokrajini in ljudem. Analiza ekstremnih dogodkov pripomore k boljšemu razumevanju pojava in zanesljivejši napovedljivosti morebitnih podobnih dogodkov v prihodnosti," doda.

Prepoznajo ga tudi policisti

Za konec ga povprašamo še, kako je biti v službeni koži tudi zasebno. Ga sorodniki, prijatelji in znanci pogosto začnejo kar tako spraševati o vremenu, kakšno bo? "Ja, to je zelo pogosto in sem se že navadil, čeprav, priznam, takih vprašanj nimam najraje. Ko sem začel pripravljati vremenske napovedi za POP TV in pisati članke za 24ur.com, z mano prek družbenih omrežij tudi veliko drugih ljudi naveže stik in me povpraša za nasvet ali pa mi le pošljejo foto- in videomaterial, ki ga nato uporabim v vremenski napovedi. Pogosto me kontaktirajo tudi organizatorji prireditev ter drugi, ki jih zanima, kdaj bo primeren čas za opravila na polju, košnjo, sušenje sena in podobno," pove. 

Opaža, da ga ljudje zaradi njegovega dela že kar dobro poznajo: "Tako tudi policisti, ki me ustavijo na cesti, po identifikaciji z vozniškim dovoljenjem z mano pogosto kramljajo o vremenu," se posmeji. Pravi, da je odziv velike večine ljudi na to, kar počne, pozitiven, seveda pa se občasno pojavi tudi kakšna kritika: "Ampak tako pač je, ne moreš vsem biti všeč. Sem, kakršen sem, in delam to, kar me že od malega veseli," poudari in napove, da se bo še naprej trudil po svojih najboljših močeh.