Slovenija lahko po mnenju komisije uporabo obnovljivih virov energije okrepi predvsem s poenostavitvijo postopkov za izdajanje dovoljenj.
Bruselj poleg tega Sloveniji priporoča boljše izvajanje ukrepov na področju energetske učinkovitosti, predvsem v gradbenem sektorju in pri elektrifikaciji transportnega sektorja. Boljšo energetsko učinkovitost lahko doseže tudi z zadostnimi zmogljivostmi energetske infrastrukture in povezav med omrežji.
Med priporočili Evropske komisije je še povečanje javnih naložb v zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost. Pri tem lahko uporabi mehanizem za odpornost in okrevanje, načrt za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih energentov REPowerEU in druge evropske sklade.
Posebno pozornost in pomoč je treba nameniti tudi beguncem iz Ukrajine
Slovenija naj poleg tega zagotovi, da je rast iz nacionalnih proračunov financiranih tekočih odhodkov v skladu s splošno nevtralnostjo fiskalne politike (da so torej povečani odhodki kompenzirani s povečanimi prihodki). Pri tem je treba upoštevati nadaljnjo začasno in ciljno podporo gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za porast cen energije, in pomoč beguncem iz Ukrajine. Slovenija naj bo pripravljena tudi na prilagoditev tekočih odhodkov trenutnemu dogajanju.
Bruselj priporoča še dolgoročno fiskalno vzdržnost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe.
Komisija Slovenijo poziva še k implementaciji nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19 ter oddaji programskih dokumentov za kohezijsko politiko za obdobje 2021-2027.
Dolgoletni pozivi k reformi zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema
Slovenija je od komisije prejela zgolj priporočila, kakršna so prejele vse članice EU. Kot poudarjajo viri pri EU, je namreč slovenski načrt za okrevanje, v katerem je veliko reform, zelo celovit. Zato se je komisija odločila, da Sloveniji poleg priporočil, ki jih je dala vsem državam, ni treba podati drugih priporočil.
Priprava spomladanskega gospodarskega svežnja temelji na programih stabilnosti in nacionalnih reformnih programih, ki jih komisiji posredujejo posamezne države članice. Slovenija je to storila šele konec aprila, pri čemer pa odhajajoča vlada v dokumenta spričo državnozborskih volitev in izrednih makroekonomskih negotovosti zaradi vojne v Ukrajini ni vključila novih ukrepov.
Slovenija sicer iz Bruslja že leta dobiva pozive k reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema. Lani jo je komisija pozvala, naj bo še posebej pozorna na sestavo javnih financ in kakovost proračunskih ukrepov.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.