Brezplačna kosila: 'To ne bi bilo več prehranjevanje, ampak divje hranjenje'

V preteklosti so se o šolski prehrani že iskrila mnenja, in kot kaže, tudi letos ne bo nič drugače. Potem ko je Inštitut 8. marec napovedal in začel z zbiranjem podpisov za brezplačna kosila za vse, je z vseh strani slišati nasprotovanje omenjenemu predlogu. 

Spomnimo samo, da smo brezplačne obroke tako za dijake kot učence že imeli leta 2008, ko jih je uvedla Janševa vlada. A nastopil je čas gospodarske krize in Pahorjeva vlada je brezplačne obroke omejila le na socialno najšibkejše šolarje. Leta 2017 pa so koalicijske stranke podprle predlog Združene levice in razširile krog brezplačnih kosil v šolah, tako so bili po novem do njih upravičeni tudi otroci iz družin, uvrščenih v drugi in tretji dohodkovni razred. Junija letos je nato stranka SDS spet predlagala brezplačna kosila za vse, a je njihov predlog Inštitut 8. marec označil za tehnično neustreznega in predstavil svojega. Avgusta pa je SDS v zakonodajni postopek ponovno vložila predlog novele Zakona o šolski prehrani, v katerem predlagajo brezplačno malico in kosilo za vse osnovnošolce in srednješolce. A šolniki z omenjenima predlogoma niso zadovoljni.

Ravnatelji, ki so vsak dan neposredno prisotni v šolah in vidijo dogajanje, pravijo, da brezplačna kosila za vse niso rešitev. Ravnatelj sežanske gimnazije in ekonomske šole Dušan Štolfa je pojasnil, da je na njihovi šoli na malico prijavljenih 160 dijakov, a četrtina teh malice sploh ne prevzame ali je ne poje. Mladi raje kupujejo nezdravo hrano, kot so pice in bureki, nekateri pa si hrano prinesejo od doma, pravi. Kot meni, bi bilo denar, namenjen brezplačnim obrokom za vse, treba bolj učinkovito porabiti, zato predlaga, naj vlada raje dvigne ceno malice za dobavitelje, da bo hrana bolj kvalitetna, kar bo po njegovem mnenju veliko bolj učinkovito.

Tudi drugi šolniki opozarjajo na številne pomanjkljivosti in predvsem populističnost omenjenega predloga. Predsednik Združenja ravnateljev OŠ Gregor Pečan je spomnil na leto 2008, ko so bili že uvedeni brezplačni obroki za šolarje. Takrat je ogromna količina hrane končala v smeteh, je pojasnil in opozoril še na eno pomanjkljivost. Šole namreč nimajo dovoljšnjih kapacitet za pripravo obrokov in njihovo razdeljevanje. V dveh urah bi bilo treba namreč razdeliti več sto kosil, kar bi privedlo do tega, da se šolarji ne bi več prehranjevali, ampak divje hranili, pa pravi ravnateljica ene izmed ljubljanskih osnovnih šol.   

A če bo predlog o brezplačnem kosilu sprejet, bodo morale šolske kuhinje, ki pogosto sploh nimajo kapacitet za pripravo tako množičnih kosil, pripraviti hrano za prav vsakega na prehrano prijavljenega šolarja, tudi če ti šolskega kosila sploh nočejo ali pa ga ne prevzamejo, sploh če je bolj 'zdrave' narave. In vsa hrana, ki ostane, se zavrže.

Glede na zbirno poročilo Računskega sodišča o ravnanju s hrano v osnovnih šolah so šole leta 2017 zavrgle kar 18 kg hrane na učenca. V revidiranih šestih šolah skupaj je bilo leta 2017 tako kar 72.239 kg odpadne hrane. Točnih in popolnih podatkov o količini odpadne hrane v osnovnih šolah sicer v Sloveniji nimamo, je pa Računsko sodišče ugotovilo, da bi šole lahko storile več, da bi učenci hrano pojedli, in da bi lahko učinkoviteje ravnale z odpadno hrano. 

Ministrstvo za šolstvo je sicer za subvencijo prehrane učencev (malice in kosila) v šolskem letu 2021/22 namenilo skupno 33.608.569,67 evrov, od tega za subvencionirana kosila učencev 20.492.000 evrov. V lanskem šolskem letu je subvencijo malice tako prejemalo 104.802 učencev, subvencijo kosila pa 46.020 učencev. Med dijaki je bilo prejemnikov subvencionirane malice 30.225, skupna višina sredstev za subvencije malic dijakov pa je v koledarskem letu 2021 znašala 4.597.543 evrov. Na šolskem ministrstvu še pojasnjujejo, da bi v primeru, da bi vsi učenci koristili brezplačno kosilo, letna ocenjena vrednost teh sredstev znašala 87.948.000 evrov. Do 100-odstotne subvencije malice so sicer upravičeni učenci, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 591,22 evrov. Do 100-odstotne subvencije kosila pa so upravičeni učenci, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 401,58 evrov.

Pečan ob tem pojasnjuje, da je sedanji sistem subvencioniranja šolske prehrane dober. Kot pravi, v OŠ nobenemu učencu ni treba biti lačen, ker je hrane dovolj, možnosti za subvencioniranje prehrane pa je neskončno.

A Nika Kovač z Inštituta 8. marec pravi, da to ne drži, in da vedno, ko določamo arbitrarno mejo, del tistih, ki so prikrajšani, odpade. Dodaja, da v šolah obstajajo lačni otroci, ki si ne morejo privoščiti kosila. "O tem poročajo nevladne organizacije. Sistem subvencioniranja je izjemno slab in krivičen. Zaradi Cerarjevega ukrepa se dogaja, da število otrok, ki jim pripada subvencionirana prehrana, pada," je bila kritična pred časom v oddaji 24UR Zvečer. Pojasnila je, da je leta 2017 subvencionirana prehrana štiričlanski družini z dvema otrokoma pripadala, če je živela s 148 evri nad stopnjo tveganja revščine, danes pa, če živi z 87 evri pod stopnjo tveganja revščine. "Dva starša z minimalno plačo, ki dobita regres, ne dobita subvencioniranega kosila," je dodala.  

Omenila je tudi draginjo zaradi katere številni ljudje ne vedo, kako bodo preživeli jesen. Kovačeva je tudi izpostavila, da za idejo brezplačnih kosil za vse otroke stojijo vse politične stranke. "Levica in SD imata to v programu, Svoboda se je k temu zavezala, tudi opozicija za tem stoji. Ko imaš zbrano takšno politično moč, lahko poskrbimo, da je učilnica skupnost in da se ta skupnost kaže tudi v dostopnosti brezplačnih kosil za vse," je dodala.