Biomasni center Nazarje: z lesom ogrevajo šolo, zdravstveni dom, občino, naselje

Kurilnica v družinski hiši Tilna Rigelnika v Ljubnem ob Savinji. "Evo, jaz drve enkrat na dan naložim polno in prižgem." Ker imamo svoj gozd, je bilo ogrevanje na drva že od nekdaj logična izbira, pravi, dokler pri stari napravi niso opazili, da je bil izkoristek zelo slab.

A takšne naprave so zdaj preteklost, pravijo v podjetju Biomasa. Kotli, ki so na tržišču zdaj, pa njihovo pravo nasprotje. "Ta kotel ima praktično skoraj popolno izgorevanje, zelo visoke izkoristke, kar pomeni, zelo pomembno, da uporabnik privarčuje," pojasnjuje Niko Bezovnik iz Biomase. 

Privarčujejo celo do več kot 35 odstotkov, pravijo v podjetju, kjer strankam ponujajo kotle na tri različne energente: polena, palete in sekance. Vsem trem pa je skupno, da iz dimnika pride "praktično ... para," še pojasnjuje Bezovnik. 

Kotel je povezan na bistveno večji in zmogljivejši kotel od tistih za domačo uporabo. "Ogrevamo pa tukaj mi celo Nazarje, to industrijsko cono, potem do tovarne BSH, na drugi strani Savinje so še industrijski uporabniki, potem naselje, večstanovanjski bloki, individualne hiše, javne stavbe, osnovna šola, zdravstveni dom, občina," o sistemu ogrevanja pravi direktor Energetike Nazarje Blaž Merc. 

In najpomembneje: stroški ogrevanja so stabilni, saj cena lesa geopolitičnim razmeram pač ni podvržena. Zakaj bi vlada takšne zelene in uspešne zgodbe torej želela preprečevati? Šlo je zgolj za "šum v komunikaciji", je danes dejal premier Robert Golob. "Lesna biomasa, ne samo, da ostaja, lesna biomasa je eden glavnih virov, na katerih temelji naša energetska prihodnost."

A le če stare naprave, takšnih je po nekaterih ocenah skoraj pol milijona, zamenjamo z novimi, poudarja Golob. "Ta proces poteka že danes in sredstva za ta namen smo v lanskem in v naslednjih treh letih početverili, v primerjavi s prejšnjimi mandati."

Bi višje subvencije spodbudile zamenjavo starih kurilnih naprav?

Kot pravi Tilen Rigelnik, je ob menjavi naprave od Eko sklada prejel štiri tisočake, brez te subvencije pa bi moral za nov sistem odšteti kar trinajst tisočakov. Stroški niso majhni, priznavajo tudi v Biomasi. "Naše mnenje je, da bi prav gotovo stranke vzpodbudilo k večjemu številu menjav, če bi na področju menjave ogrevalnega sistema, država namenila še kakšen evro več nepovratnih sredstev, kar bi sigurno pri taki investiciji bilo zelo dobrodošlo."

Vlada bo za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi sicer zagotovila dodatnih 80 milijonov evrov, do leta 2027 bo skupaj na voljo skoraj dvesto milijonov, višina subvencije pa naj bi ostala nespremenjena.