83 letalskih incidentov zaradi vulkanskega prahu

Po meritvah, ki jih je Agencija RS za okolje (Arso) izvedla skupaj s številnimi instituti, je bila največja koncentracija prahu iz islandskega vulkana izmerjena v soboto. Približno tretjina prahu v meritvah prašnih delcev je bila ta dan vulkanskega izvora, medtem ko je bilo v nedeljo tega prahu le še 15 odstotkov.

Arso se je po opozorilu o izbruhu vulkanskega prahu na Islandiji odločil za analizo s konkretnimi meritvami prašnih delcev. V to akcijo so se vključili tudi Zavod za gradbeništvo, Center za analizo atmosfere Univerze v Novi Gorici, Nacionalni inštitut za oceanologijo in eksperimentalno geofiziko iz Trsta, samoiniciativno pa se je pridružila tudi družba Janez let iz Divače.

"Kemijska analizo padavin, ki so bile 18. aprila, je pokazala prisotnost fluoridov, kar je povsem neobičajno za padavine. Nekoliko so bile povečane tudi koncentracije kadmija, kar kaže na to, da je šlo za spiranje vulkanskega prahu," je danes ob zaključku dvodnevne eko konference v Ljubljani poudaril generalni direktor Arso Silvo Žlebir.

Arso je kasneje analiziral tudi prašne delce, ki se nabirajo v filtrih, s katerimi merijo prašne delce pri tleh. Meritve so pokazale, da je bila v soboto približno tretjina prahu vulkanskega izvora, v nedeljo pa je bilo teh delcev okoli 15 odstotkov.

V torek, ko je bil ponovno odprt zračni prostor nad Slovenijo, je družba Janez let v zraku opravila meritve, ki so pokazale, da je bila na višini približno 2100 metrov (7000 čevljev) plast vulkanskega prahu, ki ga s prostim očesom ni mogoče videti. Šlo pa je za delce vulkanskega izvora, v velikosti tudi do 70 mikronov.

83 letalskih incidentov zaradi prahu

Vodja meteorološke prognoze na Arso in letalski prognostik inštruktor Andrej Hrabar je pojasnil, da v zgodovini beležimo 83 letalskih incidentov, ki so se zgodili zaradi povečanega vulkanskega prahu. Doslej ne beležijo primera strmoglavljenja, so pa v osmih primerih letala zaradi prahu izgubljala na višini in moči.

V naši bližini sta občasno aktivna Etna in Stromboli, zadnji izbruhi na slednjem so se zgodili po letu 2000, takrat so bili tudi zabeleženi prašni delci nad Sredozemljem. Kot je pojasnil Hrabar, je v svetu devet centrov za spremljanje izbruhov vulkanov in spremljanje vulkanskega prahu (VAA). Za vulkan nad Islandijo pa je zadolžen londonski center.

Po izbruhu vulkana ti centri izdajo informacijo nacionalnim meteorološkim službam, ki pripravijo opozorilo (Sigmet) za letalske uporabnike in službe kontrole zračnega prometa. Direktor direktorata za civilno letalstvo pa odredi, ali bo zračni prostor zaprt ali odprt.

Po Hrabarjevih besedah je bil vulkanski prah v Sloveniji v soboto prisoten na območju od tal do višine 11 kilometrov, v nedeljo pa je zaradi padavin nad Slovenijo izginil. S ponedeljka na torek pa so se zaradi severnih in severovzhodnih vetrov, ki so ponovno prinesli s seboj vulkanski prah, razmere spet poslabšale.