Namen prireditve Slovenski dnevi knjige je širjenje in populariziranje bralne kulture med Slovenci. Na sejmih so knjige naprodaj z najmanj 10 odstotnim popustom, vsa leta pa je poskrbljeno tudi za otroški program, ki je namenjen dolgoročnemu vzgajanju bralcev. V času sejma bodo potekala številna literarna branja in pogovori na temo knjige, s čimer organizatorji - predsednik Komisije za Slovenske dneve knjige je Evald Flisar - opozarjajo na pomembnost obvladovanja slovenskega jezika in na vrednost duhovne kulture.
Letošnje praznovanje knjige, ki še naprej odzvanja v sloganu "podari knjigo", bo tudi dobrodelnega značaja; potem ko je septembra 2002 v Delavski knjižnici prišlo do poplave, ki je uničila približno 5000 knjig, so obiskovalci 8. dnevov slovenske knjige naprošeni, da s podarjeno knjigo pomagajo obnoviti knjižnično zbirko.
Poslanica Društva slovenskih pisateljev
Ob 8. slovenskih dnevih knjige je predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Peršak objavil poslanico, v kateri uvodoma opozarja, da če bi človeku vzeli jezik in z njim sposobnost, da premišljuje, si izmišlja, domišlja stvari, dogodke in nevidne plati sveta ter jih imenuje, bi prenehal biti človek.
Peršak v poslanici branje označi za najbolj ustvarjalno dejavnost, saj je vse drugo ustvarjanje mogoče šele, ko se izurimo za polete domišljije skozi labirinte jezika in zmoremo zaznati svetlobo novih pojmov na koncu predora in poimenovati dotlej nepredstavljivo.
Skoraj vedno so govorci umirajočega jezika želeli napisati še zadnjo, poslovilno pesem, morda celo knjigo, predvsem pa zavarovati knjige in jih ohraniti za nekoga, ki jih bo nekoč našel in morda znal prebrati. Peršak je prepričan, da dokler imamo knjige, imamo tudi zapise o svetovih, ki so jih doživljali Gilgameš, Odisej, Buda, prvi kristjani, Don Kihot, Razkolnikov ali Jurčičev Lovro Kvas. Če nekega dne knjig ne bi bilo več, bi ostal le še svet brez svobode, je sklenil Peršak.
Andreja Rihter - kot ministrica za kulturo je zbrane nagovorila že tretjič - se je spomnila na obljube, ki jih je dajala pred dvema letoma in na tiste, ki jih je podala lani, ter ugotovila, da je le-te v glavnem izpolnila. Po mnenju Rihterjeve je bilo v zadnjih letih veliko narejenega na področju spodbude knjigi; od knjigarn, ki so na višji ravni, do različnih krožkov, ki vzpodbujajo bralno kulturo. V svojem nagovoru je ministrica opozorila še na nujnost čim večjega števila domačih, izvirnih knjig, med katerimi je še posebej omenila otroško in mladinsko literaturo - to zasenčuje tovrstna cenejša prevodna literatura. Na ministrstvu za kulturo so si zato omislili štipendije, "ki so namenjene procesu in ne rezultatom dela."
Ljubljanska županja Danica Simšič je prepričana, da je slovenska bralna kultura na zavidljivi ravni, saj se je knjižnična izposoja v zadnjih desetih letih kar podvojila, bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da gre večji obisk knjižnic pripisati tudi visokim cenam knjig. "Knjiga je javna kulturna dobrina in ne tržno blago, zato je mestna občina Ljubljana posebno postavko v proračunu namenila tudi manjšim založbam, ki izdajajo izvirno leposlovje in humanistiko," je povedala županja. Sicer pa si ta želi še dopolnjeno in urejeno mrežo javnih knjižnic, dobre knjigarne in antikvariate, čim več mehko vezanih in zato dostopnejših knjig, ter da bi imela tudi sama več časa za branje.
Predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije Milan Matos je ob nekaj statističnih podatkih, med katerimi je ta, da v Sloveniji letno izide kar 4000 naslovov, vsekakor vzpodbujajoč, dejal, "da je knjiga skupni projekt, otrok, ki nas mora zelo zanimati; in tako kot otrok, tudi knjig ne naredimo nikoli preveč." Peršak je pozitivnim mislim predhodnika dodal še nekaj manj razveseljivih, ki se dotikajo predvsem vse slabših avtorskih honorarjev.
K bralni vzgoji mlajših bralcev vsekakor prispeva tudi Društvo Bralna značka. Po besedah podpredsednice Društva Bralna Značka Tilke Jamnik bere kar 55 odstotkov učencev osnovnih šol, kar 99 odstotkov vseh šol pa sodeluje pri Bralni znački. "Bistveno pa je, da nas knjiga očara in začara," je sklenila Jamnikova. Direktorica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Zofka Klemen Krek je opozorila še na 23. april, ki ga je UNESCO določil za svetovni dan knjige. Bolj kot to, da so na ta dan umrli Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega, je po njenem mnenju pomembno dejstvo, da knjiga razblinja nevednost, ki sproža nesporazume, ti pa ponavadi pripeljejo do vojn. "Prav zaradi tega je pomembno, da je knjiga naš vsakdanjik," je dejala Klemen-Krekova.
Predsednik republike Janez Drnovšek je v pogovoru s predstavniki medijev poudaril pomen slovenske knjige za ohranjanje slovenske identitete in jezika tudi v prihodnje. "Prepričan sem, da bomo vedno bolj gojili spoštovanje do svojega jezika, še zlasti v prihodnosti, ko se bomo še intenzivneje soočali z drugimi jeziki in kulturami. Ne skrbi me za prihodnost slovenske knjige, ki se je uspela obdržati skozi stoletja", je še dejal slovenski predsednik. Drnovšek si je na ogledu sejma v spremstvu Toneta Peršaka na stojnicah kupil nekaj slovenskih del.