'Spoštovati je treba vse žrtve, padle v NOB'

Ob današnjem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte leta 1941. Že od minulega konca tedna praznik obeležujemo s številnimi slovesnostmi. Kot je v torek dejal predsednik republike Danilo Türk, je sporočilo obletnice sposobnost našega naroda, da v odločilnem trenutku prelomi s svojo pasivno preteklostjo.

Türk je na torkovi državni proslavi upor proti okupatorju označil kot najpogumnejše dejanje v zgodovini našega naroda. Da smo sposobni prelomiti s preteklostjo, smo po njegovih besedah znova izkazali pred 20 leti.

Zaradi mnogih škodljivih in etično nesprejemljivih praks, ki so se nabrale v obdobju tranzicije, pa tudi danes potrebujemo prelom – prelom z zablodami naše tranzicije, meni Türk. Kot pravi, moramo prelomiti z nebrzdano grabežljivostjo, s tajkunstvom, z omalovaževanjem pravosodja, odpravljati moramo korupcijo, razjasniti orožarske zgodbe in zavrniti potvarjanje zgodovine.

'Spoštovati je treba vse žrtve, padle v NOB'

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je na slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju v Žejah pri Domžalah izpostavila potrebo po spoštovanju vseh žrtev, padlih v NOB. Pred skorajšnjim 1. majem, praznikom dela, pa je poudarila pravico do dela. To namreč postaja ena tistih človekovih pravic, ki je žal velikokrat neuresničena, je dejala.

Ministrica je na slovesnosti poudarila potrebo po tem, da se spoštovanje žrtev, padlih v NOB, izkazuje na način, kot je viden tudi v Domžalah, kjer imajo sicer vrsto pomnikov, posvečenih II. svetovni vojni. "Ob teh pomnikih se je treba ustaviti, se spomniti zgodb tistih, ki so padli za našo svobodo, in skrbeti, da ostanemo združeni pod praporjem antifašizma, antinacizma in antitotalitarizma," je dejala.

Poudarila je tudi, da je bilo v tamkajšnjih krajih partizansko gibanje zelo razvejano, posledično pa se je razvilo tudi zelo močno protiokupatorsko vzdušje. "Tu je bil duh boja proti okupatorju vedno zelo močan, izkazal pa se je tudi v času vojne za osamosvojitev, saj so v tukajšnjem domu krajanov teritorialci imeli enega izmed svojih štabov," je spomnila.

Dotaknila se je tudi aktualnih političnih razmer, konkretno reform, ki jih je po njenem prepričanju treba izvesti. "Tako kot so bili naši predniki pripravljeni na spremembe in so šli v boj, tako moramo biti tudi mi danes pripravljeni tvegati za spremembe. Gre za sprejetje različnih zakonov, med njimi tudi pokojninske reforme, ki bodo prinesli drugačne vrste uresničevanja pričakovanj, ki jih imamo. Danes namreč ni čas, da bi tiščali glavo v pesek in mislili, da nam spremembe, ki jih pokojninska reforma prinaša, niso potrebne," je dejala.

Z dnevom upora proti okupatorju – do leta 1992 je bil praznik znan kot dan Osvobodilne fronte – se spominjamo dne, ko naj bi leta 1941 v Ljubljani ustanovili OF. Dejansko pa je bila OF oziroma Protiimperialistična fronta ustanovljena dan prej, 26. aprila.

V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se ta dan sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Protiimperialistična fronta se je v OF slovenskega naroda preimenovala po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, ko je pozvala tudi k oboroženemu uporu.