'65 odstotkov ljudi, ki pridejo v urgentne centre, tja ne sodi.' Kam pa?

Golob je zagotovil, da je Loredan na področje zdravstva, kjer je treba najti rešitve za posledice desetletja starih problemov, zakorakal ne samo odločno, ampak tudi s popolno podporo vlade: "Vlada je za naslednjih zdaj še 12 mesecev zagotovila 200 milijonov evrov z namenom, da bomo čakalne vrste skrajšali, da bomo usposobili vse zdravstvene zavode v javni mreži finančno, da bodo lahko začeli programe izvajati. Ne samo to. Prav na področju Ljubljane je bil podpisan sporazum z mestom, kako bomo to vprašanje reševali na vprašanju urgenc."

A kljub dobrim namenom vlade so se razmere marsikje le še poslabšale. Da stanje ni dobro, priznava tudi Golob: "Teh težav ne moremo odpraviti, lahko se z njimi soočamo in zagotovo je prav, da o njih govorimo, ne moremo jih pa odpraviti v šestih mesecih. Zdravstvena reforma je predvidena za leto 2024. Takrat se bo začela izvajati. Do takrat gasimo požare."

Obljubil je, da vlada na prvo mesto postavlja zdravnike, ki jih najbolj primanjkuje – to so družinski in mladi zdravniki. Napovedal je, da bodo v prihodnjem letu izpeljali spremembo delovne zakonodaje, da bi olajšali postopke privabljanja "belih ovratnikov", med njimi pa so tudi zdravniki iz tujine, ki jih danes zapleteni postopki odvračajo od prihoda v Slovenijo.

Postavili urgentne centre, projekta nikoli dokončali

Glede zloglasnega dokumenta je Golob dejal, da se ga "ne more smatrati kot vladno politiko". Vseeno pa ne gre zanemariti dejstva, da dokument, četudi delovni, obstaja in da se je vsebina zdela smiselna skupini, ki ga je pripravila. 

Minister Loredan je potrdil, da na ministrstvu od 1. septembra naprej iščejo pot, kako prenoviti sistem nujne medicinske pomoči v Sloveniji. "Ne, kako ukiniti dežurno službo, ne, kako prebivalcem odvzeti tisto, kar imajo danes, ampak kako nadgraditi strokovno korektno nujno medicinsko pomoč v Sloveniji." 

Dokument, ki razburja javnost, je bil obravnavan 25. novembra 2022 v seminarski sobi ministrstva. Minister pravi, da gre za temeljni dokument, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov in išče kompromis med družinsko medicino, urgentnimi zdravniki, zdravstvenimi domovi in urgentnimi centri. O tem, kdo je bil v tej skupini, minister pravi: "Bili so predstavniki sindikata, Zbornice, RSK-ja, bili so predstavniki, ki nekaj pomenijo na področju urgentne medicine, bili so predstavniki iz UKC Ljubljana, ker je stanje najbolj problematično v njihovem urgentnem centru."

Izpostavil je, da projekt nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki se je začel urejati leta 2015 z izgradnjo urgentnih centrov, ni bil nikoli zaključen. "70 javnih zdravstvenih zavodov izvaja službo NMP. Delovanje NMP je na 57 lokacijah 24-urno, 12-urno na sedmih lokacijah, mobilne enote so na 55 lokacijah. Pravilnik o NMP iz leta 2015 ni bil nikoli v celoti uresničen. Imamo silne težave pri vključevanju v bistvu vseh javnih zdravstvenih zavodov, predvsem pa zdravstvenih domov v dispečersko službo zdravstva. Težava, ki ni bila nikoli rešena. Trenutno se soočamo z urgentnimi centri, ki so v najhujši krizi, odkar so bili ustanovljeni. Urgentni center v Ljubljani, ki nikoli ni polno zaživel, je bil predviden za 135 tisoč obiskov na letni ravni. Leta 2019 jih je bilo 212.000, 2022 več kot 225.000."

Minister: 65 odstotkov ljudi, ki pridejo na urgenco, tja ne sodi

Loredan je pred poslanci zagotovil, da ne želijo nikogar oškodovati, da želijo poskrbeti, da bodo ljudje oskrbo dobili pravočasno. A izpostavil, da je težava, ker "več kot 65 odstotkov ljudi, ki pridejo v urgentne centre, tja niti ne sodi". Ocenil je, da dejavnosti niso bile nikoli primerno razmejene. "Mi moramo ločiti nujno medicinsko pomoč, ki mora biti strokovna, pravočasna in enako dostopna za slehernega prebivalca Slovenije. Če želimo urediti področje družinske medicine, moramo ti dve delovišči ločiti. To ni od včeraj in nihče prej tega ni dokončal. Mi bomo to dokončali. In najprej bo dosežen konsenz stroke, ker samo stroka odloča o tem, kako bo nujna medicinska pomoč v Sloveniji potekala, kako bodo enaki časi dostopnosti odziva za slehernega prebivalca, in stroka bo to zadevo dorekla," je poudaril. To stroko naj bi sestavljali specialisti urgentne medicine in družinske medicine. Ponovil je, da bodo ljudje nato na boljšem, saj ne bodo odpeljani v urgentni center ter nato tam ure čakali na obravnavo. 

Izpostavljanje neupravičenih odhodov na urgenco je sicer te dni zmotilo marsikoga. Ljudje se tako sprašujejo kam, če ne na urgenco, pa naj gredo, ko pri sebi prepoznajo zaskrbljujoče stanje, telefoni v zdravstvenih ustanovah pa zvonijo v prazno. Pa tudi odlaganje obiska zdravnika je lahko v določenih primerih usodno; za kako resno stanje gre, pa je pogosto težko vedeti brez obiska zdravnika. Kritiki zato izpostavljajo, da bi moralo ministrstvo najprej ali pa vsaj vzporedno poskrbeti za delujoč primarni nivo. 

Da je naval na urgentne centre povezan s težavami na primarni ravni, se sicer zaveda tudi minister: "Sistem nujne medicinske pomoči in dežurne službe smo v tej državi pripeljali do točke, da je to enako času in prostoru, ko pacient ne more do svojega izbranega osebnega zdravnika. Če bomo s to prakso nadaljevali, urgentni centri in satelitski urgentni centri ne bodo nikoli dovolj veliki. Na nek način moramo najti rešitev, da pacienti hodijo k svojim izbranim osebnim zdravnikom ali v svoj zdravstveni dom, če njihov izbrani osebni zdravnik ne dela, in ne v urgentni center ali v satelitski urgentni center."

Preveč osredotočanja na to, kdo je dokument posredoval javnosti

Tako Loredana kot Goloba očitno moti, da se je delovni dokument znašel v javnosti. Velik del javnosti medtem meni, da vprašanje, kako je dokument prišel v javnost, ni tako pomembno kot vsebina dokumenta. Četudi, kot zatrjujeta ministrstvo in vlada, to ni uradna strategija, kaže na potencialne načrte, o katerih bi morala imeti pravico razpravljati tudi javnost. Čeprav gre za strokovna vprašanja, so namreč državljani tisti, ki bodo na lastni koži čutili posledice končne odločitve, ko bo ta sprejeta. 

Loredan pravi, da ga od takrat kličejo župani, ki želijo, da se njihovo občino "pusti pri miru". Precej nepresenetljivo. Ljudje namreč od lokalne oblasti pričakujejo, da ščiti njihove interese, in ne želijo nositi posledic vsega, kar je bilo storjeno narobe pred leti ali vsaj leta 2015, ko se je država brezglavo podala v sistem preurejanja, ki ne deluje, kar vseskozi poudarja tudi minister. 

"Urgentni centri se utapljajo v delu, podatki o obremenitvah ostalih enot so jasni in vse to bo januarja prikazano. Urgentne centre smo leta 2015 odpirali na silo, z denarjem Evropske unije, brez vsebine in do danes tega nismo uredili. Zaradi sistematičnega prekrivanja družinske medicine, dežurne službe, urgentnih centrov imamo danes v urgentnih centrih t. i. ambulanto za hitre preglede, kjer zdravnikov ni. Imamo posamezne dele Slovenije, kjer občine kličejo in pišejo na ministrstvo, da 24-urnega varstva ne zmorejo več zagotavljati. In če želite zagotovilo, vam dajem zagotovilo za ureditev racionalne, dolgotrajne, vzdržne razporeditve zdravnikov v službah nujne medicinske pomoči in dežurne službe, dve entiteti. NMP pomeni nujna stanja, DS pomeni dežurna služba za neodložljiva stanja. Uvedli bomo tudi t. i. nenujne hišne obiske." Uvedba nenujnih hišnih obiskov se mu zdi še posebej smiselna zaradi hitro starajoče se populacije: "V nasprotnem bo obravnava gibalno oviranih starostnikov, polimorbidnih paliativnih bolnikov postala zelo nehumana, kar si najbrž nihče ne želi." Prav tako bi to razbremenilo urgentne centre. "V urgentnih centrih se nam kopičijo starostniki, ki bi jih lahko z urejeno mrežo obravnavali na domu." 

Iskali bodo kompromis

In kaj torej bo in česa ne bo v končni verziji? Minister pravi, da odgovora na to nima, da pa bodo iskali kompromis: "Ni en človek, ki o tem odloča, več ljudi o tem odloča." Dejal je, da razume pritiske in pomisleke. "Ampak če želimo mlade kolege, ki trdo delajo, ohraniti na področju družinske medicine ali urgentne medicine, moramo nekaj spremeniti, sicer teh kolegov ne bomo imeli. In niti dežurnih zdravnikov čez tri leta ne bo več nikjer, v nobeni občini, ker jih ne bo."

"300 družinskih zdravnikov nam manjka. Ne dobimo več mladih kolegov, ki bi želeli specializirati družinsko medicino, še manj smo postavili jasne pogoje, kaj bo delal specialist urgentne medicine," je minister poudaril pred poslanci. Opozoril je, da bo brez sprememb z leti še manj zdravnikov, ki bi želeli delati na podeželju, ker jih to ne zanima, ker je delo prezahtevno: "Dokler ne bomo razmejili delovišč in ne bomo pustili družinskih zdravnikov, da opravljajo svoje delo, dokler ne bomo našli kompromisa med družinskimi zdravniki in urgentnimi zdravniki in nenazadnje vsemi specialisti ali pa bolje specializanti v ambulantah za poškodbe in za bolezni v urgentnih centrih, bomo samo po klancu drveli dol, dokler ne bomo zdravstva razsuli do konca, kljub politični razpravi, ki jo lahko imamo vsak teden." 

 Bo končno rešeno vprašanje helikopterske nujne medicinske pomoči?

Razprava na temo zdravstva se je tokrat dotaknila tudi helikopterske nujne medicinske pomoči. Loredan je dejal, da HNMP nikoli ni bila usmerjena v pravo smer. Bazi sta trenutno samo dve – Brnik in Maribor: "Kar nam je uspelo zagotoviti, je to, da bo na mariborskem letališču podaljšan urnik."

"Trenutno imamo strokovni del v celoti pokrit. Prevozniški del ostaja v domeni vojske. Ta del je bil v bistvu definiran s sklepom vlade iz leta 2021 in iz tega sklepa vlade, da HNMP kot državno aktivnost prevzame in dolgoročno opravlja z zrakoplovi Slovenska vojska. Ostale točke niso bile realizirane in tukaj nas čaka v bistvu težka, težka komunikacija med MORS, policijo in MZ."

Nasloviti pa bo treba vprašanje helikopterjev, je dejal. Še vedno so aktivacijski časi predolgi, pravi: "Načrtujemo nakup treh helikopterjev. Želja Ministrstva za zdravje je, da dobimo dejansko namenske helikopterje. Iz kohezije ali iz drugih skladov jih ni možno dobiti." 

V letu 2021 je bilo za helikoptersko reševanje sicer po ministrovih besedah namenjeno 1.700.000 evrov. 

Dodal je še, da bi, če bi hoteli slediti vsem smernicam izvajanja HNMP, potrebovali do štiri baze. "V tem trenutku se nekako nagibamo k trem bazam: Ljubljana, Maribor, Postojna ali Ajdovščina, zato ker je ta jugozahodni del Slovenije precej nepokrit."

V načrtu je tudi dodatno urejanje področja: "Urediti moramo reševanje in izvajanje aktivnosti gorske reševalne službe, ki se izvaja poleti, dokončno je potrebno opredeliti izvajanje HNMP in sekundarne medbolnišnične dejavnosti."

"Osebno si želim, da vendarle pridemo do takega HNMP, kot ga imajo države okoli nas, to je državna služba z ustreznimi namenskimi helikopterji."

Tomaž Lisec, ki je načel razpravo o HNMP, je sicer izpostavil, da naj bi Hrvaška iz evropskih sredstev za 36 milijonov evrov kupila dva helikopterja. "Hrvati so ulovili sredstva iz kohezije oz. iz načrta za okrevanje odpornosti. Mi smo to zadevo zamudili. Iz kohezijske politike 2021–2027 nakup helikopterjev ni možen, to so nam razložili. Jaz temu verjamem," pa je dejal minister, ki poudarja, da urejanje HNMP sicer sodi v urejanje NMP, zato bo jasna slika znana kasneje.