65 odstotkov Evropejcev meni, da je članstvo v EU dobra stvar

Skoraj dve tretjini (65 odstotkov) Evropejcev menita, da je članstvo v EU dobra stvar. To je najvišji delež po letu 2007, ko je znašal 58 odstotkov, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Absolutna večina državljanov v vseh državah meni, da je članstvo v EU dobra stvar, razen v Grčiji in na Slovaškem, kjer več anketirancev meni, da članstvo v EU ni niti dobro niti slabo. 

V primerjavi z zadnjo raziskavo Parlemeter, ki jo je Parlament izvedel konec leta 2021, so se rezultati v večini držav znatno izboljšali, zlasti v Litvi (+20 odstotnih točk), na Malti (+12 odstotnih točk) in v Estoniji (+9 odstotnih točk). 52 odstotkov Evropejcev ima danes pozitivno mnenje o EU, 12 odstotkov pa negativno. Ta rezultat je za tri odstotne točke višji v primerjavi z obdobjem november-december 2021 in je hkrati najboljši rezultat, izmerjen v raziskavah Evropskega parlamenta od leta 2007. Nacionalni rezultati o pozitivni podobi EU se gibljejo od 76 odstotkov na Irskem do 42 odstotkov na Cipru. 

Da je članstvo države v EU dobra stvar, ocenjuje 67 odstotkov anketirank in anketirancev iz Slovenije (+3 odstotne točke glede na Parlemeter 2021). Tudi v Sloveniji ima pozitivno mnenje o EU 52 odstotkov vprašanih, 12 odstotkov pa negativno. 

'Evropejci pomirjeni, ker so del EU' 

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola pravi: "Ob vrnitvi vojne na našo celino so Evropejci pomirjeni, ker so del Evropske unije. Evropski državljani so globoko privrženi svobodi, pripravljeni so braniti naše vrednote in se vse bolj zavedajo, da demokracije ne moremo več jemati za samoumevno."

Nedavni dogodki so oblikovali tudi podobo, ki jo imajo Evropejci o drugih pomembnih akterjih na mednarodnem prizorišču, so ugotovili. Rusijo pozitivno ocenjuje le 10 odstotkov vprašanih, v primerjavi s 30 odstotki iz leta 2018, ko je bilo to vprašanje nazadnje zastavljeno. Kitajska se je uvrstila na drugo najnižje mesto z 22 odstotki (-14 odstotnih točk). Nasprotno pa imajo Evropejci bolj pozitivno podobo o Združenem kraljestvu (65 odstotkov, +1 odstotna točka), ki mu sledijo ZDA z 58 odstotki (+13 odstotnih točk).

Vojna v Ukrajini kot temeljna sprememba 

Večina državljanov dojema vojno v Ukrajini kot temeljno spremembo: 61 odstotkov Evropejcev ni prepričanih, da se njihovo življenje ne bo spremenilo. Le približno tretjina anketirancev (37 odstotkov) meni, da se ne bo spremenilo. Raziskava, ki jo je prejšnji teden objavila Evropska komisija, kaže, da se osem od desetih vprašanih (80 odstotkov) strinja z uvedbo gospodarskih sankcij proti ruski vladi, ruskim podjetjem in posameznikom. Večina državljanov v 22 državah članicah je zadovoljna z odzivom EU na rusko invazijo na Ukrajino.

Ob dejstvu, da so inflacija in življenjski stroški začeli naraščati že dolgo pred začetkom ruske vojne v Ukrajini, ki je izzive še povečala, štirje od desetih Evropejcev pravijo, da že čutijo vpliv na svoj življenjski standard (40 odstotkov).  Kot jasen znak evropske odpornosti in enotnosti 59 odstotkov Evropejcev meni, da je obramba skupnih evropskih vrednot, kot sta svoboda in demokracija, prednostna naloga, četudi bi to vplivalo na cene in življenjske stroške.

Rusijo pozitivno ocenjuje 19 odstotkov anketirank in anketirancev v Sloveniji, Kitajsko 32 odstotkov, na vrhu pa sta Združeno kraljestvo (55 odstotkov) in ZDA (38 odstotkov). Dve tretjini vprašanih v Sloveniji (67 odstotkov) nista prepričani, da se njuno življenje zaradi vojne v Ukrajini ne bo spremenilo, nasprotnega mnenja je 32 odstotkov vprašanih. Vpliv naraščajočih inflacije in življenjskih stroškov že čuti 33 odstotkov anketirank in anketirancev v Sloveniji, kar 50 odstotkov pa jih to pričakuje v prihodnjem letu. Obenem 57 odstotkov vprašanih v Sloveniji meni, da je obramba skupnih evropskih vrednot, kot sta svoboda in demokracija, prednostna naloga, četudi bi to vplivalo na cene in življenjske stroške.

Vse večje gospodarske skrbi se odražajo tudi v političnih prednostnih nalogah, na katere bi se moral po mnenju državljank in državljanov osredotočiti Evropski parlament. Na prvem mestu je boj proti revščini in socialni izključenosti (38 odstotkov), sledijo javno zdravje (35 odstotkov) – ta delež se je v zadnjih šestih mesecih zmanjšal za sedem odstotnih točk – demokracija in pravna država (32 odstotkov) – njun delež pa se je povečal za sedem odstotnih točk.

Dojemanje vojne in njenega pomena za Evropsko unijo se kaže tudi v ključnih vrednotah državljanov, za katere želijo, da jih Evropski parlament prednostno zagovarja. Demokracija je ponovno na vrhu seznama, in sicer s šestimi odstotnimi točkami več kot jeseni 2021 (38 odstotkov). S 27 odstotki sledijo varstvo človekovih pravic v EU in po svetu ter svoboda govora in mišljenja.

Slovenke in Slovenci so na prvo mesto političnih prioritet, na katere bi se moral osredotočiti Evropski parlament, postavili javno zdravje (44 odstotkov), sledijo boj proti revščini in socialni izključenosti (41 odstotkov), demokracija, pravna država in podpora gospodarstvu ter ustvarjanje novih delovnih mest (vsaka po 33 odstotkov). Ključne vrednote, ki jih mora po mnenju vprašanih v Sloveniji prednostno zagovarjati Evropski parlament, so pravna država (33 odstotkov),  sledijo varstvo človekovih pravic v EU in po svetu (32 odstotkov), demokracija in svoboda govora ter mišljenja (vsaka po 30 odstotkov).