Po 37 letih zakona, desetih postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo in desetih spontanih splavih, je 61-letnica rodila zdravega dečka Petra. Tako je postala najstarejša prvorodka v Makedoniji, njen mož in oče otroka pa je bil ob rojstvu dojenčka star 65 let.
Direktorica Ginekološke klinike v Skopju Irena Aleksioska Papasiev je povedala, da je imela med nosečnostjo visok krvni tlak in diabetes. "Sicer pa je nosečnost potekala brez težav. V porodnišnico je prišla z visokim krvnim tlakom, ko smo ga stabilizirali, smo se odločili za porod s carskim rezom," je povedala. 61-letnica je uspešno zanosila s postopkom umetne oploditve z lastno jajčno celico, ki so jo zamrznili ob začetku zdravljenja neplodnosti.
Že preden je ustavno sodišče pri nas odpravilo starostno mejo upravičenosti do postopka umetne oploditve, je bila odločitev o napotitvi v postopek pri nas najprej stvar strokovne odločitve. Dr. Tanja Burnik Papler, vodja ambulante za zdravljenje neplodnosti v Bolnišnici Postojna, je pojasnila: "Če presodimo strokovno, da so verjetnosti za zanositev zelo majhne, se seveda odločimo, da postopka ne bomo izvedli. običajna starost pa je okoli 45 let."
Slovenski centri za zdravljenje neplodnosti pa bodo po najnovejši odločitvi ustavnega sodišča postopek omogočali tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Na ministrstvu za zdravje za zdaj nimajo konkretnih odgovorov, kako bodo odpravili neustavnosti v zakonu. Bo pa najverjetneje treba postaviti številna nova pravila. Neplodni pari, ki potrebujejo darovano moško spolno celico, morajo namreč skozi obsežen postopek.
"In sicer zakonca ali zunajzakonska partnerja se udeležita psihološko-socialnega svetovanja, potem se postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano celico opravi na predlog zdravnika specialista, ki mora najprej pridobiti soglasje strokovnega posvetovalnega centra za oploditve z biomedicinsko pomočjo in potem še dovoljenje državne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo," je pojasnila dr. Burnik Paplerjeva in dodala, da se par nato postavi v čakalno vrsto za darovano spolno celico.
"Zdaj v zadnjem času je teh darovalcev manj, kakor bi si jih želeli, zato se seveda pari, če so predolge čakalne dobe za darovano spolno celico, lahko odločijo za zdravljenje v tujini, če bodo tam prej na vrsti," je še povedala Burnik Paplerjeva.
Na ljubljanski ginekološki kliniki, kjer opravljajo tudi oploditve z darovanimi celicami, letno opravijo med 25 in 40 postopkov z darovanim semenom, leta 2022 so pridobili štiri darovalce semena, leta 2023 tri, v letu 2024 pa še nobenega, zato se čakalne dobe že štejejo v letih.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.