Slavnostni govornik, predsednik republike Milan Kučan, je prve brigade opisal kot "resnični cvet slovenske vojske", saj so bile odločne in uspešne v uničevanju "okupatorja in njihovih domačih pomagačev", ki so družno dvignili roke zoper slovenski narod. Slovesnosti sta se med drugim udeležila tudi kočevski župan Janko Veber in ljubljanska županja Viktorija Potočnik.
Italijanski poveljniki brez kazni
Med roško ofenzivo se je okupacijska vojska kot lava valila po notranjskih, dolenjskih, kočevskih in belokranjskih vaseh, požigala domove, uničevala pridelke in živino, ubijala vsakogar, ki so ga označili kot partizanskega podpornika, druge pa transportirala v zloglasna italijanska koncentracijska taborišča, je vojne dogodke v govoru opisal predsednik države.
Kljub temu nihče od takratnih italijanskih civilnih in vojaških poveljnikov najvišjega ali izvršilnega ranga zaradi očitnega vojnega zločinstva in genocida nad slovenskim civilnim prebivalstvom nikoli ni odgovarjal pred italijanskim sodiščem. Nasprotno, je nadaljeval Kučan, ob čudenju evropske demokratične javnosti smo celo priča poskusom, da bi uprizorili sodne procese proti partizanom IX. korpusa zaradi domnevnih ali celo izmišljenih medvojnih in povojnih protipravnih dejanj.
Zmagovalec je eden
Zmage nad nacizmom in fašizmom po Kučanovih besedah ne moreta umazati ali celo izničiti niti oholost in maščevalnost povojne jugoslovanske oblasti, ki se je nerazumno odločila za zločinsko usmrtitev zajetih in vrnjenih slovenskih ljudi, ki so nosili uniforme kolaborantskih vojaških enot in bili zavezniki okupacijskih vojsk na slovenskih tleh. "Zločin ne more opravičevati drugega zločina," je poudaril. Končno bi se morali posloviti od "praznih prepirov in spopadov okoli preteklosti", mladim rodovom pa bi morali prihraniti te travme. Enkrat za vselej bi morali pokopati mrtve in preprečiti, da bi postali sredstvo političnega manipuliranja živih, je sklenil predsednik države.
Na prireditvi so se sicer zbrali ustanovitelji enot iz Krimskega, Dolenjskega, Belokranjskega, Gorjanskega, Dolomitskega in Tomšičevega bataljona, iz II. grupe odredov, Notranjskega, Belokranjskega, Dolomitskega, Kočevskega, Krimskega, Loškega, Dolenjskega, Vzhodno- in Zahodnodolenjskega ter Krškega odreda in jubilanti iz Tomšičeve, Gubčeve, Cankarjeve in Šercerjeve brigade.
Prve brigade NOV
Brigade Toneta Tomšiča, Ljube Šercerja, Ivana Cankarja in Matije Gubca so bile prve brigade NOV, nastale pa so poleti 1942 med roško ofenzivo in tik po njej. Velika italijanska roška ofenziva je na osvobojenem ozemlju v ljubljanski pokrajini potekala od julija do novembra 1942, ko so Italijani uspeli ponovno zasesti precej ozemlja, a partizanskega odpora niso strli do konca.
Marca 1943 so imele Cankarjeva, Gubčeva, Tomšičeva in Šercerjeva briagada hude spopade z italijanskimi okupatorji v Suhi krajini in ribniški dolini, najznamenitejša bitka iz tega časa pa je spopad, znan kot bitka v Jelenovem žlebu. Po poteh bitke v Jelenovem Žlebu - od Rakitnice do spomenika v Jelenovem žlebu prirejajo že nekaj let spominski pohod. Poleti 1943 so nastale nove brigade, na Dolenjskem pa je takrat že bila ustanovljena tudi prva divizija, ki je po jugoslovanskem zaporedju dobila ime XIV. divizija.
