58 strani očitkov

V poslanski skupini LDS so ob prvi obletnici referenduma zakona o RTV Slovenija vložili interpelacijo zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Ključni razlog za to potezo je prav sprejem zakona, glede katerega so bile prelomljene vse ministrove obljube, Slovenija je dobila vladno televizijo, RTVS pa je podrejena aktualnim potrebam vladajoče koalicije, je nekatere razloge za interpelacijo naštel vodja največje opozicijske poslanske skupine Anton Rop.

Poslanci LDS ministru Simonitiju na 58 straneh očitajo razkorak med obljubljenim in dejanskim stanjem po sprejetju zakona o RTV Slovenija, ki se ne izvršuje, ter politični vpliv na RTVS in ostale medije prek državnih subvencij. V tekstu so še očitki glede politike do Kobilarne Lipica in upravljanja blejskega gradu ter "škodljivega političnega kadrovanja" v javnih zavodih.

V zvezi z neizvajanjem zakona o RTVS poslanci največje opozicijske stranke opozarjajo na neuveljavljeni tretji parlamentarni program, zamude pri sprejetju statuta, nespoštovanje programskih obveznosti predvajanja oddaj za romsko skupnost in zamude s projektom digitalizacije.

V LDS menijo, da je zagotavljanja proračunskega denarja za še neustanovljeni tako imenovani medijski sklad nezakonito in da je nezakonita tudi "pristranska sestava" komisije za razdeljevanje sredstev iz sklada. Objave rednega letnega javnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letošnjem letu naj bi bila pravno dvomljiva, v LDS pa ministru očitajo tudi zlorabo določbe zakona o medijih, ki govori o pravici do popravka in odgovora.

V interpelaciji LDS predlaga, da državni zbor po razpravi o delu in odgovornosti ministra Simonitija razreši.

Sterilna medijska pokrajina?

Liberalna akademija (LA) je medtem pripravila "komemoracijo" ob prvi obletnici referenduma o zakonu o RTV Slovenija, na kateri so ugledni slovenski intelektualci spregovorili o medijskem dogajanju po referendumu. Glavna ugotovitev je, da se je stanje na medijskem področju letos bistveno poslabšalo in da sedanja vlada prevzema civilno družbo, kar se kaže v njenem odnosu do javnih ustanov.

Po enem letu po referendumu o javni RTV, ki obeležuje začetek uvajanja nadzora oblasti nad mediji nasploh, že lahko govorimo o učinkih napredovanja cenzure, avtocenzure in prikrite ter neprikrite propagande v korist vladajoče opcije, so poudarili na "komemoraciji" in opozorili na nov zakon o medijih, ki skupaj z znamenito razširjeno in "sproščeno pravico do popravka" in z orwellovskim skladom za "pluralizacijo medijev" dopolnjuje te prve korake vladnega obvladovanja medijev, ki predstavljajo prve odločne spremembe vladajoče koalicije po prevzemu oblasti.

V Sloveniji po mnenju predsednika LA Darka Štrajna nastaja puščobna in sterilna medijska pokrajina. "Skozi razpoke cenzure in ustrahovanosti urednikov in novinarjev se le s težavo prebijejo neverjetne zgodbe o cenzorskih posegih novih - starih političnih komisarjev v medijih," je povedal Darko Štrajn. Dodal je, da se izrazito znižuje tudi intelektualna raven javne sfere ter po drugi strani širi rumeni tisk, ki uveljavlja svoje "standarde" z diskvalifikacijo posameznih ljudi.

15 dni časa za odgovor

Po vložitvi interpelacije ima sicer minister Simoniti v skladu s pravili najmanj 15 dni časa za odgovor na očitke. Interpelacija je sicer opredeljena kot sredstvo nadzora nad delovanjem vlade ali posameznega ministra. Ustava v 118. členu določa, da lahko najmanj deset poslancev v državnem zboru sproži interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, DZ vlado ali ministra razreši.

Predsednik državnega zbora po vložitvi interpelacije z njo takoj seznani poslance in jo pošlje tudi predsedniku vlade oziroma ministru, ki ga zadeva. Rok, v katerem mora predsednik vlade oziroma minister odgovoriti na interpelacijo, ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni. V interpelaciji mora biti jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je predmet interpelacije. Interpelacijo lahko poslanci do glasovanja o njej na seji državnega zbora tudi umaknejo.

Do sedaj 21 interpelacij

Po podatkih raziskovalno-dokumentacijskega sektorja državnega zbora, gradiva so objavljena na uradni spletni strani slovenskega parlamenta, je bilo od sprejetja ustave v letu 1991 do zdaj vloženih 21 interpelacij.