50 evrov za vstop v Ljubljano?

Evropska unija je Sloveniji postavila ultimat, da mora zmanjšati izpuste nevarnih plinov v ozračje, sicer bo sledila kazen. Odgovor mora Slovenija v Bruselj sporočiti do 15. decembra, do izboljšanja pa mora priti do leta 2012. Vlada naj bi se tako že odločila za nekatere ukrepe.

Tako naj bi v Ljubljani zmanjšali promet za 80 odstotkov, posebne ukrepe naj bi uvedli tudi v Mariboru in Novi Gorici. Meritve so pokazale preveliko onesnaženje tudi na območju Murske Sobote, kjer pa je problem v kmetijskih površinah.

Avtomobilska “vstopnica“ za Ljubljano 50 evrov?

Ukrep ne predvideva omejitev samo za stroga mestna središča, temveč tudi za širša območja. To v primeru Ljubljane pomeni omejitev prometa za območje znotraj obvoznice oziroma znotraj tako imenovanega ringa. Tam naj bi tisti, ki se dnevno vozijo v Ljubljano, puščali avtomobile in se v mesto vozili z avtobusi.

Druga možnost naj bi bil prihod v Ljubljano z vlakom in nadaljni razvoz z LPP-jem. “To je edina rešitev. Omejitev bi veljala od 6. do 18. ure od ponedeljka do petka. Taksa bo vezana na preprečevanje zgoščevanja prometa in bo tako visoka, da bo normalne ljudi odvrnila od vožnje v mesto in jih bo preusmerila na javni promet. Tisti, ki ima veliko denarja pa bo v konicah plačal recimo 50 evrov za vstop v središče Ljubljane,“ je včeraj za oddajo 24ur povedal Radovan Tavzes, generalni direktor Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor.

V Ljubljano naj bi se dnevno vozilo od 80 do 130.000 tisoč ljudi, kar za okolje pomeni večjo grožnjo kot vsi drugi izpusti. Radovan Tavzes je v današnjem pojasnilu poudaril, da je mogoče v centru Ljubljane promet zmanjšati brez večjih logističnih težav, saj je mesto obdano z obvoznico. “50 evrov je okvirna cena, vendar dokaj realna, če vemo, da celodnevno parkiranje v Ljubljani stane okoli 20 evrov. Vstopnica v Ljubljano mora biti dražja od dnevne parkirnine,“ dodaja Tavzes. Da bi bile koncetracije prahu pod mejnimi vrednostmi, bi se promet v Ljubljani moral zmanjšati za 70 do 80 odstotkov.

Problematična tudi Maribor in Nova Gorica

Dnevne in letne mejne vrednosti koncentracije trdnih delcev v zraku so bile po meritvah presežene tudi v Mariboru in Novi Gorici. Na ministrstvu v teh mestih pričakujejo nekoliko več težav z urejanjem prometa in še razmišljajo, kako se lotiti problema.

Za komentar smo poprosili tudi vodstvo občin Maribor in Nova Gorica. Iz Maribora še pričakujemo odgovore, v Novi Gorici pa so nam zatrdili, da nimajo o potezah ministrstva nobenih informacij. “Prej bi rekli, da je na našem območju problem cestna povezava z Italijo, kjer je tranzit izjemno velik. Središče Nove Gorice je tako majhno, da promet tam ne more biti ključen za onesnaževanje. Ko bo o ukrepih ministrstva znanega več, bomo lahko bolj konkretni,“ je za 24ur.com povedal Bogdan Žižmond Kofol iz Urada župana Nova Gorica.

Občine (še) niso obveščene

Na Mestni občini Ljubljana so za 24ur.com povedali, da o napovedanih ukrepih in uvedbi taks niso bili obveščeni. Zato ne morejo komentirati načrtov ministrstva.

Da občin o načrtih za zmanjšanje onesnaževanja še niso obvestili, so potrdili tudi na ministrstvu. “Predlog bomo predstavili v najkrajšem možnem času, pričakujemo strinjanje občin z dolgoročno politiko omejitve prometa. Upam, da bomo do 15. decembra lahko poslali usklajene odgovore. Manevrskega prostora ni kaj dosti. Skorajda ni druge rešitve, kot da župani predloge podprejo“ je povedal Radovan Tavzes.

Dodajmo, da naj bi denar od pobranih taks za namensko porabo dobile občine. Takse bi po predlogu ministrstva, podobno kot parkirnino, pobirali mestni redarji.

V Murski Soboti so problem njive

Drugačne težave pa so v Prekmurju. Vzrok za onesnaženje ni v prometu, temveč so prevelike vsebnosti prahu prisotne zaradi poljedelskih površin. Radovan Tavzes: “Prah se dviga z njivskih površin, še posebej v sušnih obdobjih. Zaenkrat še ne vemo kako rešiti problem, nedvomno pa je potrebno razmisliti o namakalnih sistemih, plitkejšem oranju, gojenju drugih kultur. Tako bi rešili tudi problem permanentnih suš.“

Okrog morebitnih ukrepov je torej še kar nekaj nejasnosti. Popolnoma pa je jasno, da če Slovenija do leta 2012 ne bo uspela urediti težav z onesnaženjem, bo v proračun EU morala plačati kazen. Kakšno, ni znano.