5. decembra bodo na shodu zahtevali višje plače

Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam čez dva tedna v Ljubljani organizirata protestni shod. Na njem bodo od delodajalcev zahtevali višje plače za vse zaposlene v Sloveniji, zato se bodo članom sindikatov zasebnega sektorja pridružili tudi člani sindikatov javnega sektorja.

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila predsednica ZSSS Lidija Jerkič, med svojim članstvom že nekaj časa opažajo nezadovoljstvo s plačami. "Poleg tega socialni dialog v okviru kolektivnih pogajanj ne poteka zadovoljivo," je dodala.

Zahteve po dvigu plač se spričo nezadovoljivega sledenja plač visoki gospodarski rasti krepijo že dlje časa, dno pa je po njenih besedah izbilo zadnje dogajanje na seji Ekonomsko-socialnega sveta, povezano s sprejemanjem novele zakona o minimalni plači, ko so delodajalci v zameno za 30 evrov zvišanja minimalne plače na kocko postavili tako tripartitni socialni dialog na državni ravni kot tudi dogovarjanje za kolektivne pogodbe dejavnosti.

Z drugimi besedami: delodajalci grozijo z odpovedmi kolektivnih pogodb, je dejala in dodala: "Preden delodajalci uresničijo kakšno od teh napovedanih stvari, jim je treba zelo jasno povedati, da odpovedi kolektivnih pogodb ne bomo požrli kar tako."

Protestni shod bo v sredo, 5. decembra, ob 11. uri pred sedežem Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani. Koliko udeležencev pričakujejo, Jerkičeva ni želela ugibati, je pa dejala, da so nanj vabljeni vsi, ki "čutijo težavo s svojimi plačami".

"Delodajalcem želimo zelo jasno povedati, da zahtevamo višje plače, ne le minimalne plače, pač pa za vse zaposlene v tej državi," je dejala. Predsednik Pergama Jakob Počivavšek pa je dodal, da si "vsi delavci v Sloveniji zaslužijo višje plače in v teh prizadevanjih delavci v javnem sektorju podpirajo delavce v zasebnem sektorju in obratno".

Protesta se bodo tako udeležili tudi člani sindikatov iz javnega sektorja. "Gre za zahteve po višjih plačah, za upor proti napovedanemu zatonu dvostranskega socialnega dialoga, za večje aktiviranje socialnega dialoga in za dogovor o višjih plačah v kolektivnih pogodbah ter v tej povezavi tudi za predlagano novelo zakona o minimalni plači," je povzel Počivavšek.

Predlog novele zakona o minimalni plači so pred 14 dnevi ob podpori poslancev koalicije v parlamentarni postopek vložili poslanci Levice. A delodajalci ji nasprotujejo, zato na zadnji seji Ekonomsko-socialnega sveta o njem vsebinsko niso razpravljali.

"Delavci izgubljajo potrpljenje z minimalnimi plačami," je še dejala Jerkičeva in dodala, da v ZSSS podpirajo vse v zakonskem osnutku zapisane določbe, to je zvišanje zneska minimalne plače, ustrezno usklajevanje in izločitev dodatkov iz nje. "Razkorak med najnižjimi osnovnimi plačami po kolektivnih pogodbah, dejanskimi plačami in minimalno plačo se praktično iz meseca v mesec povečuje in za nas je to nesprejemljivo," se z novelo zakona strinja tudi Počivavšek.

Za izboljšanje plač vseh zaposlenih v Sloveniji se zavzemajo tudi v drugih sindikatih javnega sektorja. "Statistični podatki kažejo, da so se dobički podjetij v tej državi izjemno povečali, rast plač pa bistveno zaostaja za to rastjo, še zlasti v zadnjih dveh letih," je dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Slovenije Branimir Štrukelj. Enako bodo po njegovih besedah združili sile tudi pri podpori noveli zakonu o minimalni plači: če se bo nasprotovanje delodajalcev nadaljevalo, bo sam predlagal skupno organizacijo tudi shoda v podporo zvišanju minimalne plače.

Združenje dlodajalcev Slovenije: plače v gospodarstvu so vsa leta rasle

V Združenju delodajalcev Slovenije odgovarjajo, da so plače v gospodarstvu vsa leta rasle, tudi v času najhujše krize, zahteve za zvišanje na splošno pa se jim ne zdijo upravičene. "Rast plač v gospodarstvu se določa v bipartitnem socialnem dialogu med socialnimi partnerji posamezne gospodarske panoge," je pojasnil generalni sekretar združenja Jože Smole in ponazoril, da denimo farmacija in tekstilna industrija nimata enakih izhodišč. Ob tem pa so dvigi lahko tudi višji, kjer si podjetja lahko to privoščijo.

Smole je še pojasnil, da delodajalci noveli zakona o minimalni plači nasprotujejo, ker ukinja socialni dialog, in ne zaradi predlaganega zvišanja minimalne plače. "Z novelo zakona se ukinja socialni dialog in prenaša cel sistem nagrajevanja v državne roke," je bil kritičen.