Zbrali več kot 50.000 podpisov za referendum o vodi

Teden dni pred iztekom roka je pobudnikom referenduma o vodi uspelo zbrati 40 tisoč overjenih podpisov. Pravzaprav so to številko močno presegli, zbrali so več kot 50.000 podpisov in jih danes vložili v državni zbor. 

Gibanje za pitno vodo je sicer sporočilo, da so zbrali 48.479 podpisov, a so na novinarski konferenci nato pojasnili, da imajo še približno 6000 spletnih podpisov. 

DZ mora referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve z aktom. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.

Za zbiranje podpisov so se odločili, potem ko je državni zbor po skrajšanem postopku in kljub kritikam tako civilne družbe kot velikega dela stroke sprejel sporno novelo zakona o vodah. Sprva je bilo največ odpora zaradi 69. člena, ki bi omogočil gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih. Ministrstvo za okolje ga je zato umaknilo, vendar pa pobudniki referenduma poudarjajo, da v noveli še vedno ostaja sporen 37. člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih.

"Poudarjamo, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča "gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov" in "drugih objektov", odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. Ob tem poudarjamo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine," so zapisali v utemeljitvi pobude za referendum. 

Ministrstvo za okolje: Podpisniki zahteve za referendum o zakonu o vodah so bili zavedeni

Podpisniki zahteve za referendum o noveli zakona o vodah "so bili žal zavedeni s strani predlagateljev referenduma", so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor. Podpis so v resnici oddali proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu, so navedli: "Aktivnosti v povezavi z Zakonom o vodah, katerega namen je zaščita voda in protipoplavna varnost, so se spolitizirale in  žal ne gre več niti za strokovno vprašanje niti za aktivnosti civilne družbe. Neposredno aktiviranje strank opozicije pri zbiranju podpisov kaže na to, da sta se  zakon in pitna voda zlorabila v politično agitiranje. Svojega podpisa tako niso oddali za zaščito pitne vode, kot so jih prepričevali predlagatelji referenduma, ampak proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu. Novi zakon o vodah, ki ga rušijo predlagatelji referenduma, omogoča večjo poplavno varnost, saj prinaša dodatna finančna sredstva za vzdrževanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti velikemu številu državljank in državljanov."

Spomnili so, da se z novelo zakona pomembno oži možnosti posegov na priobalna zemljišča, saj je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov. To po njihovih pojasnilih pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno, ti posegi pa bodo možni zgolj pod pogojem, da to možnost najprej dovoljuje prostorsko-izvedbeni akt občine. Teh objektov prav tako ne bo možno graditi v primeru ogrožene poplavne varnosti, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda. "Ostaja torej vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti," so poudarili. Prav tako morebitni objekti ne bi smeli omejevati dostopa do vode.

Nasprotniki zakonske rešitve sicer tega ne zanikajo. Kot so za našo spletno stran pojasnili biologinja in mnenjedajalka v vodovarstvenih postopkih Brina Sotenšek, izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk z Naravoslovno tehniške fakultete UL, ki je tudi predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenije (GWPS) ter Aljoša Petek iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC), bi novi zakon sicer odpravil možnost zoženja priobalnega pasu, na kar se sklicujejo njegovi zagovorniki, vendar bi hkrati omogočil gradnjo objektov tudi zunaj naselij, torej v naravnem okolju, kar doslej ni bilo dovoljeno. Torej bi pravzaprav razširil možnosti za gradnjo. 

Opozarjajo tudi, da nas poimenovanje "objekti v javni rabi" zlahka zavede, da so namenjeni vsem. "To niso le otroška igrišča, kot lahko pogosto slišimo, ampak tudi hoteli, restavracije, nakupovalna središča, poslovne stavbe, bencinski servisi, parkirišča in javne ceste (če naštejemo le nekatere)," so poudarili. Teoretično so torej namenjeni vsem, v praksi pa le tistim, ki si jih lahko privoščijo. "Enostavni objekti pa ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. To so denimo bari, lope, rastlinjaki, gnojišča, pokopališča, manjši rezervoarji za nafto in plin, reklamni panoji … Ti objekti so praviloma v zasebni lasti," so še dodali.  

Tudi zato pobudniki referenduma vladi očitajo, da na prvo mesto postavlja zasebni kapital na račun zdravja ljudi in uničevanja že zdaj močno ogroženih ekosistemov v priobalnih pasovih rek, jezer in morja.  

Ministrstvo za javno upravo se brani pred očitki

Oglasili so se tudi z ministrstva za javno upravo, nanj so namreč leteli očitki zaradi težav pri oddaji podpisov za referendum na upravni enoti. "Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je pravočasno in s posebnim dopisom pozval vse upravne enote (natančneje, načelnice in načelnike upravnih enot), da delo organizirajo na način, da bo za stranke, ki želijo oddati podporo referendumski pobudi, na voljo dovolj delovnih mest (posebnih okenc), hkrati pa naj upravne enote stranke, ki želijo oddati referendumsko pobudo, obravnavajo prioritetno. Upravne enote so zaradi zaščitnih ukrepov in iz razloga, da podporniki ne bi čakali pred poslopji upravnih enot, te pozvale in jih prosile, da se v primeru večjih skupin podpornikov na oddajo podpore prej naročijo," so pojasnili. 

Šarec: Referendum naj poteka skupaj s predčasnimi volitvami

Na uspešen zaključek zbiranja podpisov se je odzval tudi bivši premier in predsednik LMŠ Marjan Šarec. "Zbrani podpisi za referendum o vodah so dosegli prvi namen. Zakon je blokiran. Čaka nas še sam referendum, ki naj bo razpisan skupaj s predčasnimi volitvami," je zapisal.