Na listi zamenljivih zdravil jih je 152, 46 jih bo v lekarnah mogoče dobiti brezplačno. Za okoli sto zdravil pa bo še vedno treba seči v žep. Doplačila bodo od nekaj deset do več tisoč tolarjev.
Kaj to pomeni v praksi?
Tisti s povišanim krvnim tlakom bodo vsa tri zelo prodajna zdravila na našem trgu -enap, enazil in olivin - dobili brez doplačil. Zastonj bodo tudi zdravila za želodčne težave, saj so cene vseh treh - gre za ortanol, ultop in ulzol - proizvajalci znižali. Doplačila pa bodo potrebna pri okoli stotih zdravilih s spiska, znašala bodo od nekaj deset do nekja tisoč tolajrev. Pogljemo primere. Večina Slovencev s povišanim holesterolom se zdravi z zdravilom Sinvacor. Odselj bo zanj treba doplačati 300 tolajrev za manjšo in 450 za večjo škatlico. Za zdravilo Sortis pa bodo Slovenci v lekarnah morali odšteti od 1400 tolarjev za manjše do 3200 za večje pakiranje. Pri zdravilu za osteoporozo bo prav tako za doselj veliko bolje prodajani Fosamax treba doplačati 520 tolarjev. Tisti s aldshajmerjevo boleznijo pa bodo, če bodo želeli zdravilo Aricept, primorani odšteti 1717 tolarjev. Seveda doplačila veljajo le v primerih, ko se pacineti ne bodo strinjali s cenejšim zdravilom, katerega stroške bo krila zavarovalnica. Dražje zdravilo pa bo dosegljivo le, če bo napisano na receptu. Seznam zamenljivih zdravil bo dopolnjen vsake pol leta. Obstaja pa bojazen, da bi na majhnem slovenskem trgu zdravil pretirano nižanje cen oslabilo konkurenco.
Nevšečnosti s predpisovanjem zdravil
Od 1. novembra bodo zdravniki morali, kadar bo to mogoče, predpisati cenejše, običajno generično zdravilo. Zdravila bodo za cenejša lahko v večini primerov zamenjali tudi farmacevti v lekarnah. Tako eni kot drugi pa pri novem načinu predpisovanja zdravil pričakujejo težave. Farmacevti so prepričani, da bodo imeli pri predpisovanju zdravil premalo pristojnosti. Splošne zdravnike pa skrbi predvsem kako se bodo na nova zdravila odzvali starejši bolniki.
Pri starejših bolnikih je težava v tem, da v večini primerov jemljejo več zdravil naenkrat. Če jim bodo morali zdravniki zamenjati več kot eno zdravilo, bo to povzročilo pravo zmedo, saj bo nadzor nad tem, kako se bolnik na novo oziroma več novih zdravil odziva, precej slabši.
Ena od nevarnosti je tudi to, da bodo bolniki zdravilo napačno jemali, kar lahko povzroči nezaželene stranske učinke. Starejši bolniki si namreč velikokrat le po barvi zdravila zapomnijo koliko in kdaj ga jemati. Nekaj težav pričakujejo tudi na pediatrični kliniki, čeprav predpisujejo predvsem redkejša in dražja zdravila, ki niso na listi zamenljivih zdravil.
Preverjali pa bodo tudi farmacevti, ker, kot pravijo, nimajo dovolj pristojnosti, da bi o zamenjavi sami odločali, saj bo to moral potrditi zdravnik. Največ težav – poleg daljših vrst, saj bo bolnikom potrebno pojasniti navodila za jemanje novih zdravil – pričakujejo v dežurnih službah v času daljših praznikov, ko bi se lahko zgodilo, da določenih cenejših zdravil zmanjka. Veliko bolj optimistični pa so pediatri v zdravstvenih domovih, saj ti predpisujejo manj zdravil, predvsem antibiotike, saj so okužbe otrok večinoma virusne.
