6. maja 1976 točno ob 21. uri so se tla v Posočju in italijanski Furlaniji močno zatresla. Sledili so številni popotresni sunki. Potres z magnitudo 6,5 so čutili prebivalci severozahodnega dela Slovenije in sosednje pokrajine v Italiji, kjer je v potresu umrlo skoraj tisoč ljudi. Žarišče potresa je bilo deset kilometrov pod površjem v italijanski Furlaniji, a čutili so ga prebivalci več držav v radiusu skoraj 600 kilometrov.
Ogromno število žrtev, uničene vasi
Čeprav je potres močno prizadel Posočje, kjer je pustil pravo razdejanje, pa k sreči smrtnih žrtev v Sloveniji ni bilo. So jih pa kar 989 našteli v sosednji Furlaniji, veliko ljudi je bilo ranjenih. Materialna škoda je bila ogromna. Za obnovo je Italija namenila – preračunano iz takratnih lir – kar devet milijard evrov iz državnega proračuna, skupaj s še ostalimi viri pa so za sanacijo porabili še enkrat toliko.
Največ škode v Sloveniji je potres povzročil v Posočju. Uničil je vasi v Breginjskem kotu, v občini Kobarid. Tisto noč je brez strehe nad glavo ostalo več kot 80 odstotkov prebivalcev v Breginju, Ladri, Smasti, Trnovem in Srpenici.
Nov potresni sunek porušil še tisto, kar prvi ni
A tla se še dolgo za tem niso umirila. Od prvega potresa pa do konca oktobra istega leta so se tla zatresla še več kot 500-krat.
Nov velik udarec so že tako prizadeti prebivalci doživeli 15. septembra istega leta, ko je območje zatresel še en močan potresni sunek z magnitudo 5,9. Tokrat je bilo žarišče nekoliko severneje v Italiji in bližje našim krajem. Nov potres je tako povzročil dodatno škodo. Številne objekte, ki jih niso utegnili sanirati po majskem potresu, je septembrski dokončno porušil. Skupno število povsem uničenih objektov v Sloveniji je tako naraslo na okoli 4000. Poleg tega je bilo poškodovanih še okoli 12.000 zgradb. Bližala pa se je zima in ljudje so bili zaskrbljeni.
'Morali smo se hitro organizirati'
Za obnovo poškodovanih objektov so prebivalci Posočja prejeli solidarnostna sredstva, pri obnovi pa so pomagali tudi mladi na delovnih akcijah. "Potres nas je vse prizadel in v tistem prvem trenutku je bilo potrebno najprej ugotoviti, kaj je na našem območju nastalo," je povedal tedanji predsednik skupščine občine Tolmin Anton Ladava.
"Morali smo se hitro organizirati, izkoristili smo predvsem domače strokovnjake, jih poslali na teren ter čakali na njihova poročila o škodi. Pred tem so nam že druge službe posredovale informacije, da so stavbe, zlasti v Breginjskem kotu, v slabem stanju," se spominja Ladava.
Na prizadetem območju so bile stavbe že pred potresom stare in v zelo slabem stanju. Ob ocenjevanju škode pa so po besedah Ladave ponekod naleteli tudi na slabe socialne razmere prebivalcev. Zato so bili na voljo tudi socialni delavci, psihologi in drugi, ki so pomagali ob različnih težavah.
Ladava je poudaril, da so najprej poskrbeli za to, da so ljudje dobili primerna bivališča: "Tu so se zlasti izkazali domači taborniki, ki so hitro postavili velike šotore. Ljudje so se znašli tudi sami in si hitro postavili zasilna bivališča iz različnih materialov. Pri pomoči pa je aktivno tedaj sodelovala tudi vojska." Podjetja iz vse Slovenije so na območje poslala tudi svoje bivalne prikolice.
Na pomoč priskočili z vseh koncev države
Takoj po potresu je na prizadeto območje prišlo okrog 100 skupin strokovnjakov in gradbincev, v vsaki skupini pa je bil tudi predstavnik krajevne skupnosti. V Kobaridu je začel delovati projektni biro, ki je izdeloval načrte za nadomestne gradnje. Zavod za raziskavo materialov pa je pripravil projekte za statično sanacijo objektov, se spominja Lavada.
Po opravljeni oceni so močno poškodovane in delno porušene objekte porušili in začeli graditi nove. Zaradi hitrosti in cenejše gradnje se je veliko prebivalcev takrat odločilo za postavitev montažnih objektov, drugi pa so se odločili za klasično gradnjo. Ob koncu leta 1976 so se tako prvi domačini že lahko vselili v nove hiše.
Nekdanji predsednik skupščine občine Tolmin je še povedal, da je slovenska vlada takrat sprejela poseben zakon, s katerim so predvideli solidarnostna sredstva za obnovo objektov v Posočju. Gradbeni biro je določil posamezna območja in gradbena podjetja, ki so tam skrbela za obnovo. Domačini so bili oproščeni obdavčitve za gradbeni material, za gradnjo pa so dobili nepovratna sredstva in ugodna posojila.
"Izdelan je bil poseben pravilnik za dodeljevanje sredstev, po katerem so socialno ogroženi prebivalci lahko dobili ugodnejše posojilo kot nekoliko bolj premožni. Poleg tega so prebivalci dobili tudi nepovratna sredstva za komunalno opremljanje zemljišč. Ob tem so nastajali številni problemi, saj nekateri ljudje niso bili sposobni, da bi sami pristopili h gradnji," je dejal Ladava.
Številne spominske slovesnosti V spomin na potres v občini Kobarid in sosednji Benečiji pripravljajo ta mesec več dogodkov: pohode, predavanja, delavnice in okrogle mize. Osrednja slovesnost v spomin na potres bo 6. maja ob 20. uri v Breginju. Zadnji majski vikend pa bo v Breginju tudi reševalna vaja s prikazom reševanja v primeru potresa. Podobno reševalno vajo pripravljajo 7. maja tudi na italijanski strani, v Reziji. Med 12. do 18. septembrom pa bodo predstavniki Civilne zaščite iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške v Furlaniji-Julijski krajini izvedli skupno čezmejno vajo za primer potresa. Vaja bo potekala v Pordenonu, Osoppu in Gradišču ob Soči. Po besedah vodje službe za mednarodne in evropske zadeve Uprave RS za zaščito in reševanje Milene Dobnik Jeraj bo Slovenija v skupni vaji sodelovala z enotami gorske in jamarske reševalne službe ter enotami za iskanje in reševanje oseb iz ruševin.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.