32 let ni bilo toliko snega kot februarja. December in januar nadpovprečno topla

Odštevamo še zadnje dni do konca koledarske zime, meteorološko pa se je ta končala že z zadnjim februarjem. Meteorološki letni časi se namreč nekoliko razlikujejo od koledarskih in se nanašajo na tri cele mesece. Zima tako na severni polobli obsega mesece december, januar in februar, na južni polobli pa junij, julij in avgust.

Po mrzli lanski zimi je bilo letošnje zimsko tromesečje spet nadpovprečno toplo. V Ljubljani je bila povprečna zimska temperatura 2,3 °C, kar je dobro stopinjo nad dolgoletnim povprečjem 1981-2010. Pozitivni odklon je bil še nekoliko večji na vzhodu države, manjši pa na zahodu in v visokogorju. Ta podatek pa pove bolj malo o tem, kaj vse smo v tem času doživeli. December so zaznamovala velika temperaturna nihanja, januar je bil enolično topel, nasprotno pa februar neobičajno hladen in snežen.

Obudimo spomine na vremensko dogajanje v posameznih mesecih letošnje meteorološke zime.

December v znamenju velikih sprememb

V praznični december smo na veselje mnogih po sedmih letih marsikje spet vstopili s snežno odejo, ki pa je bila skromna in ni nikjer po nižinah presegla 10 cm. Za več zimskih radosti ste se morali odpraviti v višje lege, kjer je bilo snega že v začetku meseca več kot en meter. Na naši najvišji meteorološki postaji, na Kredarici, je snežna odeja prvo decembrsko jutro segala že 153 cm visoko, kar je največ po letu 2010.

Tudi v nadaljevanju decembra je v visokogorju pogosto obilno snežilo in na Kredarici 12. decembra v enem samem dnevu nasulo 130 cm snega, kar je tudi nov slovenski rekord.

Medtem je bilo zimsko veselje po nižinah le kratkotrajno, saj ga je kmalu pokvarila odjuga s poplavami in obsežnim vetrolomom, ki je povzročil veliko škode. V enem od najhujših vetrolomov na slovenskih tleh je bilo poškodovanih več kot 1,3 milijona kubičnih metrov drevja, največ na Koroškem, Notranjskem in Kočevskem.

Sledil je krajši zimski preblisk, po katerem se je spet precej ogrelo in božič je po nižinah že deveto leto zapored minil brez snežne odeje.

Januarja že dišalo po pomladi

V novo leto smo vstopili s starim vremenom. Dnevne temperature so že v prvih dneh januarja večkrat presegle 10 °C, 8. januarja se je v Kopru ogrelo celo do 18,4 °C. Začeli so se prebujati prvi znanilci pomladi, ponekod na Primorskem pa so že zacvetele tudi nekatere vrste sadnega drevja.

Januar je bil kot naročen za vse, ki ne marate snega in mraza, saj nas je zelo toplo vreme, ki je bolj spominjalo na marec kot na januar, spremljalo vse do konca meseca, o čemer zgovorno govori tudi podatek, da smo v celem mesecu imeli le en dan s temperaturo, nižjo od dolgoletnega povprečja. V večjem delu države je bil letošnji osrednji zimski mesec z odklonom okoli 4 °C med petimi najtoplejšimi v zgodovini meritev in za skoraj 10 °C toplejši od lanskega januarja.

Februar upravičil sloves najbolj sneženega meseca v letu

Več optimizma so »snegoljubcem« prinesli šele prvi dnevi februarja, ko smo doživeli pravi vremenski zasuk. Prvi dan je bil še pomladno topel, drugi dan pa je začelo snežiti in sneg je pobelil vso Slovenijo, z izjemo Pomurja. Snežna pošiljka je bila najbolj obilna na Ribniško-Kočevskem, kjer je že v začetku meseca padlo več kot pol metra snega, pogosto je snežilo tudi v nadaljevanju meseca.

Februar nas je tako spomnil na dobre stare čase, saj je v celem mesecu sneg padal v več kot 10 dneh. Največ dni s sneženjem so imeli na vzhodu države. V štajerski prestolnici je v 28 dneh februarja snežilo kar 18-krat, 17 dni s sneženjem so imeli v Kočevju in Murski Soboti, 16 pa v Novem mestu. Da najdemo podoben primer, se moramo vrniti kar daleč v preteklost, v leto 1986. Takrat je v Kočevju februarja snežilo v kar 24 dneh.

Ob koncu meseca nas je preplavil še mrzel arktični zrak in izmerili smo najnižjo dnevno temperaturo v drugi polovici februarja po letu 1961. Pod ničlo je temperatura dva dni zapored vztrajala tudi na Obali, kar se je v tem času nazadnje zgodilo le še leta 1971. Velik del južne in vzhodne Slovenije je ob koncu meteorološke zime prekrivala najdebelejša snežna odeja v zadnjih 5 letih, ponekod v Slovenskih goricah in Halozah pa toliko snega ni bilo že od leta 2005.

Nizke temperature so povzročile, da se je na nekaterih rekah in jezerih začel nabirati led, po dobrem letu dni pa je spet zamrznil tudi slap Peričnik, ki s svojimi 52 metri velja za enega najvišjih in najlepših slapov v Sloveniji. Mrzlo vreme ga je okovalo v množico ledenih kapnikov in sveč.

Kljub mrzlemu in sneženemu februarju je sneg osrednji del države prekrival manj časa kot običajno. V prestolnici smo v celi zimi imeli 33 dni s snežno odejo, kar je 7 dni manj kot v dolgoletnem povprečju 1981-2010. Dalj časa je sneg ležal ponekod na vzhodu in jugu države ter na Koroškem: v Postojni 39 dni (povprečje 29 dni), Kočevju 51 dni (povprečje 47 dni) in Šmartnem pri Slovenj Gradcu 68 dni (povprečje 50 dni), celo zimo pa je bela odeja prekrivala nekatere alpske doline. V osrednji Sloveniji je sneg najdlje časa ležal v zimi 1980/81, ko so bili beli vsi dnevi (90), najmanj po le en dan pa je ležal v zimah 1974/75 in 1988/89.

Višja temperatura zraka se kaže tudi v tem, da po nižinah pade vse manj snega. V tem pogledu je letošnja zima presenetila, saj se kljub toplemu decembru in januarju uvršča med bolj snežene v zadnjem obdobju. V Ljubljani je v treh mesecih zime padlo skupaj 73 cm snega, v Celju 114 cm, v Mariboru 120 cm, v Kočevju pa celo 245 cm. Nazadnje smo več snega kot letos bili deležni v zimi pred petimi leti. Če je še v šestdesetih letih prestolnica dobila povprečno 80 cm snega, se je ta številka do danes skoraj prepolovila. To nazorno prikazuje tudi trendna črta na spodnjem grafu. Podoben trend upadanja višine novozapadlega snega je mogoče opaziti tudi drugod po Sloveniji.

In če naredimo zgodovinski prelet zim pri nas v zadnjih 60 letih, vidimo, da je bila zima 1962/63 najbolj bela in najhladnejša. Medtem ko je bila najbolj topla zima leta 2006/07, zima z najmanj snega pa je bila pred 28 leti. Letošnja zima v prestolnici je bila toplejša od povprečja in nekoliko bolj zelena kot ponavadi, vendar pa daleč od kakšnih rekordov. V primerjavi z lansko je bila precej toplejša, a z več dnevi s snežno odejo.

Vir podatkov: Javne informacije Slovenije, ARSO – met.