31 podjetij je dobilo razpise za 129 milijonov evrov zaščitne opreme, predvsem mask

Katera podjetja so dobila javna naročila Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve (ZRSBR) za zaščitno opremo, v večini zaščitne maske? Prečesali smo javne baze podatkov, v analizi pa ugotovili, da je od 10. marca razpise z razlago "Nabava nujne medicinske opreme za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 v Republiki Sloveniji" dobilo 31 podjetij v višini 129 milijonov evrov, polovica od njih z vsaj milijonskim poslom, preostala polovica si je razdelila tri milijone evrov.

Pečečnik: Moje podjetje ni prejelo še nobenih plačil s strani države

16 podjetij je prejelo razpise v višini najmanj milijona evrov, skupaj pa za kar 126 milijonov evrov. Rekorder je podjetje Acron s skoraj 30 milijoni evrov, sledi podjetje Joca Pečenika s 25,4 milijona, na tretjem mestu je z 18,5 milijona GenePlanet. V nadaljevanju bomo predstavili vseh 16 'velikih' podjetij.

Največ posla se torej po trenutnih podatkih obeta Acronu iz Pameč pri Slovenj Gradcu. Podjetje zaposluje več kot 200 ljudi, leta 2018 so imeli 21,7 milijona evrov prihodkov, s trgovino, specializirano za prodajo potovalne in modne galanterije, darilnega, pisarniškega, šolskega programa in daril, se ukvarjajo 30 let. Ne pa tudi z medicinsko opremo. 

"Zastopamo podjetja svetovno najbolj priznanih blagovnih znamk, med njimi ekskluzivno tudi eno največjih kitajskih podjetij, ki v svojem asortimanu ponuja tudi opremo, uporabno v zaščiti pred koronavirusom. S kitajskim partnerjem smo dogovorili posel, ki zagotavlja hitro in zanesljivo dobavo varnih in predvsem kakovostnih zaščitnih mask. Dobavljene zaščitne maske ustrezajo vsem zahtevanim standardom in imajo opravljene tudi potrebne teste. Že tri dni po podpisu prve pogodbe smo zagotovili dobavo prvih zaščitnih mask. S strani dobavitelja imamo zagotovilo, da bodo vsa pogodbena določila spoštovana in realizirana. Posel s kitajskim partnerjem je ustrezno zavarovan, od države oz. naročnika pa naše podjetje ni zahtevalo nobenega predplačila. Dobavljene zaščitne maske se plačujejo po realizirani dobavi in po preverbi njihove kakovosti."

Drugi največji razpis v višini 25,4 milijona evrov je dobil Joc Pečečnik, igralniški mogotec, vselej na lestvici najbogatejših Slovencev in borec za obnovitev Bežigrajskega stadiona. Njegovo podjetje, ki je del skupine Elektronček Public digital Infrastructure si prizadeva iz Kitajske dobaviti maske in ostalo zaščitno opremo. Podjetje se sicer ukvarja s samopostrežnimi terminali prilagojenimi potrebam strank. 

Pečečnik je posebej za 24ur.com pojasnil: "Dobav ne bom komentiral dokler niso na Brniku. Moje podjetje ni prejelo še nobenih plačil s strani države. Na lasten riziko sem nakazal skoraj 10 millijonov evrov avansa, da bi omogočil približno 400 ton opreme, ki naj bi prišla z 12 Cargo letali. Imam veliko težav, a sem optimist, da bodo prihodnji teden letala priletela direktno v Slovenijo. To sem naredil na svoj riziko. Odgovorni so prejeli ponudbo, ki ne vsebuje nobenega zaslužka, saj sem jim dostavil račun od dobavitelja. Vsi v vladi mi pomagajo. Moram pa izpostaviti veleposlanico v Pekingu Alenko Suhadolnik in ministra za obrambo Mateja Tonina, brez njiju tega ne bi izvedel. To delam že 10 dni in noči. Sem optimist in vesel bom, če bom lahko pomagal svoji državi, ki jo imam tako rad."

GenePlanet je podjetje s 170 zaposlenih, registrirano za promet z medicinskimi pripomočki, sodeluje z več kot dva tisoč medicinskimi središči, klinikami in bolnišnicami po svetu, delujejo v 35 državah, pojasnjujejo in poudarijo, da je bil leta 2018 GenePlanet razglašen za najboljši biotehnološki start-up v srednji in vzhodni Evropi, lani pa ga je Financial Times uvrstil na lestvico 1000 najhitreje rastočih podjetij v Evropi. "GenePlanet ima kot dolgoletni poslovni partner največje kitajske multinacionalke iz področja biotehnologije izkušnje pri nakupu, uvozu in logistiki medicinskih pripomočkov. Tako smo od poslovnih partnerjev na Kitajskem že februarja dobili različne ponudbe za distribucijo opreme povezane z Covid-19. V zadnjih tednih smo jo prodali številnim državam po različnih kontinentih, tudi nekaterim največjim kliničnim centrom po Evropi." Trdijo, da v vseh državah poslujejo zakonito, za naročila, ki jih sprejmejo izpolnjujejo vse pogoje. "Za njihovo izvedbo smo strokovno usposobljeni in zanesljivi."

Če dobave ni, pogodbo prekinejo

Uresničitev pogodb je odvisna od dobave dobaviteljev, so jasni na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Tistim dobaviteljem, ki niso dostavili dogovorjenih količin zaščitnih mask v pogodbenem roku, so pogodbe prekinili. Brez posla je že ostalo logistično podjetje iz Hoč MD Global logistics, ki nima prav nobenih izkušenj z medicinsko opremo. Na gospodarskem ministrstvu pojasnjujejo, da je ZRSBR 20. marca podpisal s podjetjem MD GLOBAL na podlagi katere bi moralo dobaviti 2,8 milijona zaščitnih mask tipa FFP2 v višini 9.968.000 evrov brez DDV. Pogodbeni rok dobave je bil 27. marec, mask pa ZRSBR ni prejel. "Poudarjamo, da sklenjena pogodba za ZRSBR ni predstavljala nobenega finančnega tveganja, saj ni vsebovala dogovora o predplačilu. Ker blago ni bilo dostavljeno v roku, je ZRSBR od pogodbe odstopil brez kakršnihkoli obveznosti ali finančnih posledic." V MD Global logistics se na naša vprašanja niso odzvali.

* Po objavi članka se je na naša vprašanja odzval direktor podjetja Matjaž Dolenc.

“O prekinitvi pogodbe v naši družbi ne vemo nič, zato tega niti ne moremo komentirati. Pogodba je po stališču naših pravnih svetovalcev veljavna. Naša družba ni prejela iz tega naslova nobenih plačil doslej. Bilo je ogromno gospodarstvenikov in drugih ljudi na izpostavljenih pozicijah, ki je priskrbelo kar nekaj zaščitne opreme – pa se niti slučajno s to dejavnostjo ne ukvarjajo. Naša družba se ukvarja z logistiko in uvozom ter izvozom, državi pa smo ponudili možnost po čimprejšnji zapolnitvi povpraševanega blaga na način uvoza le - tega. Glede na navedeno smo torej prepričani, da smo eden redkih ponudnikov, ki imamo registrirano dejavnost, ki ustreza tudi uvozu tega blaga. Naša družba ima odlične poslovne vezi v Turčiji, zato navkljub manjšim zapletom, menim, da bomo blago v kratkem času dobavili.”

XAN-MAX: Do podpisa pogodbe nismo nikogar poznali na rezervah in nihče ni član katere koli stranke

Skoraj 10 milijonski posel pa se obeta podjetju iz Celja XAN-MAX. Leta 2018 so imeli le slabih 90 tisočakov celotnih prihodkov in 7500 evrov osnovnega kapitala. Njihova dejavnost je nespecializirana trgovina na debelo, vizija pa postati eno vodilnih podjetij na globalnem trgu naravnih prehranskih dopolnil. Še eno podjetje, ki se ne ukvarja z medicinsko opremo. Iz XAN-MAXA sporočajo: "Ne glede na to, da smo malo podjetje še ne pomeni, da takšnega posla ne moremo izpeljati. Na azijskih trgih smo prisotni že več kot 15 let in v tem času smo spoznali kar nekaj poslovnih partnerjev s katerimi sodelujemo. Z vso odgovornostjo izjavljam, da nismo do podpisa pogodbe nikogar poznali na rezervah in da nihče ni član katere koli stranke." Pojasnjujejo, da so pripravili ponudbo in jo posredovali blagovnim rezervam z zagotovilom, da bodo skupaj s poslovnimi partnerji iz Slovenije in tujine zagotovili tudi finančne vire. "Želimo si samo to, da posel izpeljemo transparentno in tudi z naše strani pomagamo Sloveniji pri zagotovitvi zadostnih zaščitnih sredstev."

Drugačne informacije dobimo z gospodarskega ministrstva. "RSBR je podpisal pogodbo s podjetjem XAN MAX d.o.o. za nabavo enega milijona mask tipa FFP2 v vrednosti 2.200.000 evrov brez DDV, vendar je bila dobava s strani dobavitelja kasneje preklicana. ZRSBR oz. država iz tega naslova nima nobenih finančnih posledic."

Nekaj manj od osmih milijonov evrov je na dveh razpisih dobilo podjetje Labena, ki je prisotno v vseh republikah nekdanje Jugoslavije. 27 let delujejo na področju farmacevtske, medicinske, prehrambene, petro-kemijske industrije, pred 12 leti so odprli še oddelek za raziskave in razvoj in nato kupili analitski laboratorij za farmacevtsko industrijo. Leto 2019 je skupina Labena, ki zaposluje 76 ljudi, končala z 9,6 milijona evrov prihodkov. 

In kakšna je usoda posla treh milijonov mask, ki bi jih morali dobaviti do konca marca? Na gospodarskem ministrstvu pojasnjujejo, da je ZRSBR z Labeno podpisal pogodbo za dobavo treh milijonov troslojnih zaščitnih mask v vrednosti 1,68 milijonov evrov z DDV. "Pri tem je potrebno poudariti, da plačilo s strani države ni bilo izvedeno, saj je po pogodbi dogovorjeno, da se plačilo izvede šele po dobavi blaga. Dobava s strani dobavitelja je bila predvidena 18. 3. 2020, vendar je dobavitelj ZRSBR kasneje obvestil, da predvidene pošiljke niso prejeli in pojasnili, da so pogodbo z njihovim poslovnim partnerjem razvezali, dobili povrnjena sredstva in naročili novo pošiljko."

Direktor Labene Borut Čeh pa ob tem zagotavlja: "Kljub izjemno zahtevnim razmeram z zaščitno opremo na svetovnem trgu, še posebej na Kitajskem, kjer so ta teden tudi prepovedali prodajo mask tistim podjetjem, ki se ne ukvarjajo z medicinsko opremo in ne dosegajo predpisanih standardov kakovosti, si vsak dan močno prizadevamo, da Sloveniji dostavimo še kako potrebne zaščitne maske."

50 milijonov mask do druge polovice aprila?

Zavod za blagovne rezerve je sklenil 31 pogodb z 21 dobavitelji v skupni vrednost več kot 85 milijonov evrov brez DDV za skoraj 50 milijonov mask. Pri večini pogodb je dobavni rok v drugi polovici aprila. 

Ob tem na MGRT še enkrat poudarjajo, da je pogodb več, vendar zaradi težav v dobavnih verigah in logističnih tokovih niso bile vse realizirane. "Tega se zavedamo in tudi v prihodnje tega ne pričakujemo. Ravno iz tega razloga ZRSBR dobavljeno blago plača šele po dejanskem prevzemu blaga."

Medresorska delovna skupina za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni Covid-19 vsak dan prejme več kot 100 ponudb različnih podjetij, ki bi bila pripravljena uvoziti zaščitne maske. Večinoma gre za maske kitajskih proizvajalcev z datumom dobave v roku enega meseca. Vse ponudbe tudi strokovno pregleda in varnostno preveri. To preverjanje prestane le nekaj odstotkov ponudb. "To sicer ne pomeni, da so vsi ponudniki, ki ne izpolnjujejo kriterijev 'vojni dobičkarji', temveč, da ponujena zaščitna sredstva ne izpolnjujejo strokovnih kriterijev, bodisi zaradi pomanjkljivosti ponudbe, neustreznih ali ponarejenih certifikatov, previsoke cene, predolgega roka dobave."

Ponarejenih certifikatov mrgoli

Ponarejeni certifikati so posebna zgodba. Pridobili smo še dva sumljiva certifikata, ki sta oba izdana v obdobju parih dni. Imena podpisnikov so enaka, le funkcije se menjajo. Eden izmed dobaviteljev, nam je tako sporočil, da je "Notify Body Ente certificazioni po podatkih na njihovi strani registriran za certificiranje električnih aparatov (tudi medicinskih). Ni pa podatka, da bi bil za medicinski potrošni material. Na zahtevo, da potrdijo originalnost enega od certifikatov, se niso javili. Velika verjetnost je, da so zaprti zaradi karantene, saj so v okolici Bologne. Dobavitelj zagotavlja, da je certifikat pristen."

In pomembno, postopek za izdajo takega certifikata, torej certificiranje proizvodnje in proizvoda traja vsaj pol leta, lahko pa tudi leto ali več. "Je pa dejstvo, da je lahko proizvod dober, kljub ponarejenemu certifikatu. Po obstoječi zakonodaji ne bi smel biti na trgu noben proizvod, ki se uporablja v medicini, brez pristnega CE certifikata , niti ni dovoljen uvoz oziroma pridobitev."

Gradbeno podjetje z enim zaposlenim obljublja dobavo petih milijonov mask

Razpise je dobilo kar nekaj podjetij torej, ki medicinske opreme niso nikoli prodajali. Med njimi denimo Cross Continental, podjetje, ki se ukvarja z gradbeništvom in ne z medicinsko opremo, ampak, kot pojasni lastnik in edini zaposleni Zlatan Ranđelović, je podjetje registrirano tudi za trgovino na debelo. Dobilo je posel v višini 7,2 milijona evrov. "Na Kitajskem imam partnerska podjetja, ki so velike korporacije, zato bom, čeprav ne zavisi vse od slovenskih podjetij, državi po pogodbi dobavil pet milijonov zaščitnih mask treh tipov - troslojnih kirurških, IIR kirurških in FFP2."

Na osmem mestu po vrednosti naročila blagovnim rezervam v višini 4,2 milijona evrov, je podjetje Mesi, leta 2018 je imelo skoraj 3,2 milijona evrov prihodkov, proizvajalec profesionalnih medicinskih naprav namenjenih zgodnji diagnostiki srčno-žilnih bolezni, ki jih uporabljajo po vsem svetu. Več kot 40 odstotna lastnica Mesija je Diana Dimnik, ob tem tudi lastnica podjetij Finforti, Proderma in Medias International, ki že leta dobavlja medicinsko opremo slovenskemu zdravstvu.

Na javni razpis so se prijavili za dobavo respiratorjev in ne zaščitnih mask, nakup respiratorjev jim je zagotovil nemški proizvajalec. "Postopek se je začel, tehnično in klinično ustreznost respiratorja je potrdila strokovna skupina, Agencija za blagovne rezerve pa je pripravila pogodbo o nabavi. Kljub zagotovljeni količini respiratorjev je, v času usklajevanja za zagotovitev bančnih garancij in akreditivov, proizvajalec respiratorje prodal drugemu kupcu, ki je bil v postopku hitrejši. Pogodba, ki jo omenjate, je tako preklicana."

Kljub temu, trdijo v podjetju Mesi, skupaj z mrežo partnerjev iščejo respiratorje. "Naloga je skoraj nemogoča, kajti vse države po svetu iščejo in kupujejo prepotrebno opremo, proizvajalci pa ne dohajajo s proizvodnjo."

Devet podjetij je dobilo vsaj dva razpisa

Devet podjetij je dobilo vsaj dva, praviloma pa več razpisov, skupaj 24 v višini 63 milijonov evrov.

Tudi podjetje Sanolabor. Do 2. aprila je na razpisu dobilo za 2,4 milijona evrov posla, njihovi letni prihodki pa so leta 2018 znašali skoraj 65 milijonov evrov. Imajo 210 zaposlenih in več kot 1000 dobaviteljev, sporočajo, da so eden glavnih dobaviteljev medicinskih pripomočkov in zaščitne opreme slovenskemu zdravstvu. 

"V naši družbi ostajamo zvesti svojim rednim dobaviteljem in proizvajalcem in tako zaščitno opremo kupujemo od preverjenih proizvajalcev ter pričakujemo, da bomo lahko izpolnili pogodbene obveznosti, ki jih imamo. Seveda obenem zaradi povečanega povpraševanja preverjamo tudi druge možnosti."

V podjetju Inovatio so dobili za 1,7 milijona evrov naročil za maske. Sicer je to podjetje regijski distributer inovativnih poslovnih in šolskih rešitev. Iz mariborskega podjetja tudi sami priznavajo da njihova primarna dejavnost ni medicinska ali zaščitna oprema. "Imamo pa vzpostavljeno razvejano mrežo partnerjev s Kitajske, s katerimi redno sodelujemo. Ti partnerji so nam ob širjenju virusa COVID-19 v Evropi posredovali informacije o možnostih dobave raznovrstne opreme. Doslej smo sklenili dve pogodbi z Zavodom Republike Slovenije za blagovne rezerve za dobavo mask v skupni vrednosti nekaj manj kot 1 milijon evrov (brez ddv). Naše podjetje je ta teden dobavilo 75.000 zaščitnih mask FFP2, dodatnih 150.000 mask FFP2 pa bo dobavljeno v prihodnjih dneh. Vse maske imajo ustrezne certifikate, kar smo predhodno preverili in dobili tudi potrditev s strani pristojnih organizacij. Vse kar smo do sedaj obljubili smo dostavili."

Gorenje je od leta 2018 del kitajske skupine Hisense, ki je s 13 milijardami evrov letnih prihodkov in 75.000 zaposlenimi eden vodilnih svetovnih proizvajalcev elektronike in gospodinjskih aparatov. Hisense Gorenje, ki je na Kitajskem naši državi odstopil svoje skladišče, kjer se  zbira nakupljena in donirana oprema, je Sloveniji doniralo 200 tisoč zaščitnih mask, 2 tisoč kompletov zaščitnih oblek in zaščitnih očal za zdravstvene delavce, 2 tisoč kosov kirurških zaščitnih oblačil, 500 respiratorjev in medicinski ventilator. "Znesek 1,6 milijona evrov se nanaša izključno na nakup 46 ventilatorjev, ki smo jih v Hisense Gorenju nabavili za državo. Ventilatorji so že dobavljeni, v začetku tedna so bili dostavljeni v skladišče v Roje."

Milijonski posel si je izborilo tudi podjetje Art-pe iz Trebnjega. Leto 2018 so končali z nekaj manj kot 1,2 milijona evrov prihodkov. Kot pojasnjujejo, zaščitno opremo prodajajo že 10 let in je v njihovi stalni ponudbi. "Iz tega naslova smo v času, ko je država opremo najbolj iskala tudi oddali ponudbo. Večji del dogovorjenih količin smo že dobavili (dobavljamo sukcesivno), vse ostalo pa bo v dogovorjenih rokih (predvidoma prihodnji teden)."

Na naša vprašanja niso odgovorili v petih podjetjih, ki so na razpisih presegli milijonsko naročilo. V večini nimajo izkušenj z medicinsko opremo. Ob podjetju MD Global logistics, še podjetje iz Krškega Oeco, ki se ukvarja strateško prodajo in digitalnim marketingom v kovinski industriji. Podjetje Biovis iz Komna, ki deluje na področju prehranskih dopolnil. Ram 2 je zastopnik in distributer blagovnih znamk s področja pisarniškega in šolskega programa, tehničnega ter medicinskega programa. Brez pojasnil smo ostali tudi v Prevent&Deloza, ki za državo množično šiva maske.

Prevent&Deloza bo v dveh tednih izdelal 770.000 zaščitnih mask 

V Prevent&Delozi so ta teden proizvedli 270 tisoč mask, v prihodnjem jih bodo še novih 500 tisoč. To je sicer le eno od štirih slovenskih podjetij, preostala tri ne želijo biti imenovana, s katerimi je ZRSBR podpisal pogodbo za 1.255.000 zaščitnih mask za 1,5 milijona evrov brez brez DDV. Na gospodarskem ministrstvu trdijo, "da gre za izdelke, ki preprečujejo kapljično okužbo, kar je potrdilo tudi testiranje materiala na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani."

Na gospodarskem ministrstvu trdijo, "da gre za izdelke, ki preprečujejo kapljično okužbo, kar je potrdilo tudi testiranje materiala na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani."

Za dobavo zaščitnih mask iz domače proizvodnje ni bilo izvedeno nobeno predplačilo, trdijo na MGRT, in še: "Tudi sicer se jih ZRSBR ne poslužuje, saj zaradi možnosti prevar in nezanesljivih dobav blago raje plača šele po prevzemu." Če ZRSBR ob prevzemu blaga ugotovi, da ni skladno z zahtevami pogodbe, ga ni dolžno plačati oz. lahko od dobavitelja na njegove stroške zahteva odpravo napak.

Zagotovitev zaščitnih sredstev iz domačih proizvodnih virov je zaradi trenutnih razmer zelo pomembno, saj se je zaradi izjemno velikega povpraševanja na svetovnem trgu porušilo razmerje med povpraševanjem in ponudbo.  "Domača proizvodnja je zato korak v pravo smer, saj se lahko izognemo odvisnosti od tujih proizvajalcev in nepotrebnim logističnim zapletom."

Imamo slovensko podjetje, ki bi lahko šivalo tudi maske za zdravstvo?

Da, eno podjetje je izkazalo interes za proizvodnjo zaščitnih mask tipa FFP2 in FFP3, vendar ni prišlo do realizacije, saj imajo težave pri dobavi materiala iz tujine, ki je posledica predvsem omejitev izvoza zaščitnih sredstev, pojasnijo na ministrstvu. Katero je to podjetje, ne razkrijejo. "ZRSBR si močno prizadeva podpreti vsa slovenska podjetja, ki izkažejo interes za proizvodnjo zaščitne opreme iz domačih virov."

Država že plačala 1,4 milijona evrov dobaviteljem mask

Celotna vrednost podpisanih pogodb za dobavo zaščitnih mask znaša skoraj 76 milijonov evrov, od tega je bilo do plačano 1,4 milijona evrov, pojasnijo na MGRT.

To pa so konkretna imena podjetij, ki smo jih poiskali v Erarju. Podatki so drugačni, precej višji od MGRT. Gre za izplačila v mesecu marcu in aprilu. Ob tem naj poudarimo, da prI vsakem izplačilu ni vidno, ali gre za zaščitno opremo, zagotovo pa so ta podjetja v marcu in aprilu na svoje račune prejela denar od republiškega zavoda za blagovne rezerve. 

Od 16 podjetij, ki so prejeli posel na razpisih blagovnih rezerv, se jih kar 10 do zdaj ni ukvarjalo z medicinsko opremo.