Pahor: Mogoče je najti skupno pot, če se jo išče. Janša: Borili se bomo, da bodo veljali enaki vatli

Vse skupaj se je začelo točno ob 20. uri, ko je povabljence v parlamentu najprej nagovoril predsednik državnega zbora.  Igor Zorčič je dejal, da mu je v čast, da je lahko sam doživel trenutek razglasitve džave, o kateri je narod sanjal desetletja. Praznik je po njegovem priložnost, da se spomnimo, da "samostojne Slovenije ne bi bilo brez državotvornih dejanj". 

"Pot od sanj do uresničitve je bila dolga. Za obstoj smo se borili tudi z žrtvami," je poudaril Zorčič. Na to pa smo "z neomajno voljo ustvarili državo", je ocenil. "Te ključne trenutke slavimo tudi zaradi izjemne povezovalne energije, ki je takrat poenotila Slovenke in Slovence," je poudaril. Dejal je, da smo pred tridesetimi leti imeli vizijo, ki nas je nato pripeljala v Evropsko skupnost. "Pred nami je drugo predsedovanje Svetu EU, ki je priložnost, da pokažemo svojo pripadnost in delovanje EU izboljšamo," meni Zorčič. 

"Za nami pa je 15 tesnobnih mesecev," je poudaril, in to terja odgovornost v prihodnje. "Država ni samo ponos, država je odgovornost, graditi jo moramo kot prostor strpnosti, kulture dialoga. In nenazadnje, čas je, da državo začenjamo razumeti kot narodno srebrnino, ki prehaja iz roda v rod, in ne kot plen. Našim otrokom pokažimo, da smo sposobni presegati zgodovinska bremena - in kako pomembno je, da so vključeni v ustvarjanje prihodnosti."

Ob prazniku je ljudi pozval, da razmislijo, kakšno Slovenijo želimo: "Takšno, kjer ni nihče spregledan, kjer je zagotovljeno neodvisno sodstvo, varstvo temeljnih pravic, kjer je zagotovljeno svobodno delovanje medijev? Vsem tem ciljem moramo stremeti in to brez izgovorov, ki bi spodkopavali osamosvojitvene cilje."

Pahor poudaril pomen iskanja skupne poti

Nato pa se je politični vrh premaknil čez cesto, kjer so najprej zazvonili cerkveni zvonovi. Sledila je častna četa, ceremonial pa se je začel s topovskimi salvami z ljubljanskega gradu. V ozadju so sicer odmevale piščalke in žvižgi z alternativne proslave - tudi  med minuto spomina na umrle v vojni za Slovenijo. 

Slavnostno besedo je imel predsednik Borut Pahor, ki je opozoril, da "razlike so", a da je na nas, da jih presegamo. "Vedno bo mogoče najti skupno pot, če se jo išče." Dejal je, da bi bilo pred tridesetimi leti sanj o državi takoj konec, če bi se Demosova vlada osredotočila na revanšizem. Namesto tega pa je "dala krila ljudski enotnosti". "Nasploh je za naša najboljša leta značilno iskanje soglasja," je dejal Pahor. 

Dejal je, da zdaj potrebujemo soglasje o pametni, zeleni Sloveniji. Poudaril je, da potrebujemo vodilno misel, okoli katere se oblikuje soglasje. "Zdaj, ko se oziramo na dosežke, je najbolj primeren čas, da dosežemo dogovor o zelenem, trajnem in digitalnem gospodarstvu," je poudaril. Ocenil je, da bo politične podpore deležen tisti, ki se bo teh projektov lotil najbolj iskreno. 

"V tridesetih letih smo se naučili, da Slovenijo naprej premika koalicija za nekaj, ne proti nečemu," je dejal Pahor in si prislužil aplavz. Ocenil je, da je takšna koalicija potrebna za oblikovanje Slovenije 2050. 

Pozdravil je tudi prevzem predsedovanja Svetu EU: "Skupaj z demokracijo je bila evropska ideja ključna za slovensko samostojnost."  Pozval je, da Slovenija drugo predsedovanje opravi odgovorno, pozval je k razumevanju vladavine prava, svobode medijev. Po njegovem je pomembno, da celotna Evropa temeljne vrednote razume na enak način: "Sporočam evropski javnosti, da se bomo glede ciljev predsedovanja potrudili po naših najboljših močeh."

Je pa Pahor govor izkoristil, da pohvali vse, ki so pomagali v času pandemije covida-19: "Vsi smo različni, vsak svoje barve. In sprašujem vas, katero barvo smemo izključiti iz mavrice, da še vedno ostane marvica? Nobene!"

"Svoboda je, ko človek človeku postane človek," pa je v svojem prispevku dodal nadškof Stanislav Zore, ki je tudi blagoslovil lipo. Nadaljevanje proslave je minilo v luči plesa, glasbe in domoljubnih motivov - ter prazničnih govorov. 

Poklon visokih gostov

Državljane pa so pozdravili tudi predsedniki vlad naših sosednjih držav - Andrej Plenković, Sebastian Kurz in Viktor Orban. Kurz se je zahvalil za vabilo, dejal je, da mu je v čast, da lahko praznuje s Slovenijo. Dejal je, da se pri svojih 34-ih sicer ne spomni, kakšno vzdušje je vladalo pred 30 leti v Sloveniji, da si pa lahko predstavlja, koliko poguma je bilo potrebnega, in da je Slovenija v tem času veliko dosegla. Poudaril je tudi podporo takratnega avstrijskega državnika Aloisa Mocka slovenski samostojnosti. 

Dejal je tudi, kako pomembna partnerica in soseda je za Avstrijo Slovenija. Pohvalil je lepote Slovenije, dejal je, da so ga še posebej navdušile, ko si jih je z gora ogledal v družbi premierja Janše. "Srečno, Slovenija," je ob koncu govora v slovenščini dejal Kurz. 

Prijateljstvo med državama je izpostavil tudi Plenković, ki je spomnil, da sta se državi skupaj podali na pot samostojnosti. Sloveniji je čestital ob prazniku: "Ti zgodovinski trenutki so se zgodili v času velikih sprememb v Evropi. Žal pa smo bili oboji žrtve agresije, vemo, kaj je vojna, ki je v Sloveniji trajala manj, na Hrvaškem več časa, mislim pa, da je to državi močno povezalo." Sloveniji je zaželel tudi uspešno predsedovanje Svetu EU. 

Orban pa je dejal, da Slovencem prinaša pozdrave madžarskega ljudstva. Dejal je, da je svet pred 30. leti spoznal, da je "Slovenija dežela pogumnih ljudi". "Mi razumemo, kaj se pomeni boriti proti premoči. Razumemo, da veličino naroda določajo tradicija, duša in ponos. Vidimo vaše delo, ustvarjalnost, duhovno moč, s katerimi ste dosegli spektakularen uspeh Slovenije. Kolikor je naša soseda močnejša, bogatejša in srečnejša, toliko bolje se godi Madžerski. Takšna soseda, država nam prinaša dodano vrednost. Ponosni smo na naše prijateljstvo," je dejal Orban in zaključil z besedami "bog živi Slovenijo". 

Italijanske barve pa je danes zastopal zunanji minister Luigi Di Maio. Tudi on je ob prazniku čestital Sloveniji: "Naši državi povezuje iskreno prijateljstvo, predvsem zato, ker delimo skupne vrednote, ki nas povezujejo tudi v EU in Natu. Naši manjšini pa sta gibalo napredka." Izrazil je tudi ponos, da se bliža leto, ko bosta Gorica in Nova Gorica prestolnici kulture. "Pred tridesetimi leti je Slovenija stopila na pot demokracije in se na mednarodnem prizorišču uveljavila kot verodostojna partnerica," je še dejal in dodal, da je drugo predsedovanje dokaz tega. Izrazil je tudi podporo slovenskemu predsedovanju. Ob koncu je Sloveniji zaželel čim več blaginje. 

"Borili se bomo, da enaki vatli veljajo za vse"

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v svojem govoru izpostavil vrednote povezave, v katerih je njena moč. "Ponosem se in ganjen ob teh dveh zastavah, slovenski in evropski, da lahko skupaj z vami začnem predsedovanje Slovenije EU za prihodnjih šest mesecev. Nocoj smo bili priča lepoti, energiji, optimizmu in zaupanju. Evropa je velika družina in skupaj bomo spisali lepo stran v knjigi prihodnosti, ki nas združuje," je dejal in Sloveniji zaželel vse najboljše. 

Predsedovanje svetu EU pa je Sloveniji predal portugalski zunanji minister Augusto Ernesto dos Santos Silva. "Izrazil bi rad zadovoljstvo, da Portugalska sodeluje v triu s Slovenijo in Nemčijo, saj je to zelo harmoničen trio. Rad bi se zahvalil za slovensko podporo Portugalski. Ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU, bo soočena s številnimi izzivi, med njimi bo boj proti pandemiji. Dobro predsedovanje vam želimo," je poudaril. Silva je Janši izročil astrolab, ki da naj med predsedovanjem vodi Slovenijo. 

Janša pa se je visokim gostom zahvalil za obisk. "Današnji dan pred tridesetimi leti je bil za Slovenijo dan vseh dni," je spomnil predsednik vlade. "Naslednji dan smo bili napadeni, ogrožena so bila življenja, prihodnost, v zraku so bila bojna letala, na mejne prehode so prodirali tanki. Vojaško smo bili šibkejši, a bili smo pogumni. Stali smo in obstali," je dejal. Dodal je, da smo bili pred tridesetimi leti večinoma sami, z izjemo Hrvaške, ki je bila v podobni situaciji, nas ni še nihče priznal. A smo zmogli. "Današnji čas ne bi mogel biti bolj drugačen. Imamo mir, smo članica EU, Nata, imamo gsopodarsko rast, naše sosede so skupaj z nami v EU," je dejal Janša. "Slovenija danes drugič prevzema vodenje Sveta EU, imamo nekaj izkušenj, vemo, kaj se v skupnosti obnese, kaj se ne, in vemo, da je najhitrejša pot v razgradnjo, uporaba dvojnih meril. Zato se bomo borili, da enaki vatli veljajo za vse. Portugalski vladi pa se zahvaljujemo za uspešno delo v težkih pogojih," je dejal Janša, ki je med prioritetami izpostavil strateško avtonomijo Evrope. 

Ob prazniku pa se je ozrl tudi v naslednjih 30 let Slovenije in Evrope, ki je po njegovem učinkovita, v miru sama s seboj, z mirno, demokratično in cvetočo soseščino. Je  tudi del severnoatlantskega zavezništva in dom pravičnosti in blaginje, vladavine prava, ki temelji na enakih merilih za vse: "Pomembno je, da znamo in si upamo sanjati, kot smo si upali sanjati v času slovenske pomladi." "Nikoli nam pred 30 leti ne bi uspelo, če bi delali samo tisto, kar se je prikazovalo kot všečno, namesto tega smo delali, kar smo verjeli, da je dobro. Širili smo prostor svobode in demokracije ter vstali proti tistim, ki so ga ogrozili," je poudaril."Demokracijo, svobodo in državnost smo si izborili, smo trdoživ, vendar odprt in optimističen narod. Cenimo sebe in spoštujmo druge. Znamo in zmoremo. Nikoli ne bomo največji, lahko smo pa marsikje najboljši," je še ocenil Janša, ki meni, da smo se nekoč na križiščih znali pravilno odločati - in da naj bo tako tudi v prihodnje. 

Proslava se je zaključila z razkošnim ognjemetom. 

Kdo je prišel - kdo ne?

Politični vrh pa ob prazniku ni izkazal enotnosti. "Sedanji predsednik vlade že dalj časa iz podobe osamosvojitve briše posameznike, skupine in ustanove. Bil sem predsednik, ki je na ljudskem velikem praznovanju razglasil samostojnost tudi moje države. Ne pristajam, da bi izbrisali tudi mene. Zato pridem," je pred državno proslavo dejal Milan Kučan, ki se je proslave na koncu tudi udeležil - za razliko od več drugih vidnih političnih obrazov.    

Tanja Fajon je le malo pred proslavo sporočila, da je ne bo - z obžalovanjem in v znak protesta odpovedujem svojo prisotnost na današnji državni proslavi na Trgu republike v Ljubljani. Prepoved udeležbe borčevskih praporščakov tik pred proslavo je nesramno zanikanje temeljev, ki jih ima slovenska država v zmagoslavnem partizanskem uporu. Predsedniku republike in predsedniku vlade sporočam, da je njuna osebna in zgodovinska odgovornost, da bomo 30. obletnico samostojnosti Slovenije praznovali tako globoko razdeljeni. Pri vsaki odločitvi dajem prednost državi pred politiko. Sredi globokega družbenega razkola poskušam vleči poteze, ki bi omogočile, da se pred novimi izzivi ponovno povežemo. Z novim upanjem in z novo vizijo za novih 30 let slovenske zgodovine. A ta bo zgrajena na trhlih temeljih, če ne bomo spoštovali naše zgodovine. Ta se ni začela leta ‘91, saj samostojne Slovenije ne bi bilo brez osvoboditve in narodnoosvobodilnega boja, ki je Slovenijo ponosno umestil med zmagovalce nad fašizmom in nacizmom." 

Na državni proslavi prav tako ni bilo prvakov LMŠ in Levice Marjana Šarca in Luke Mesca. Šarec se je v zapisu spomnil časov slovenskega osamosvajanja in poudaril, da domoljubje ni rezervirano samo za nekatere, temveč je pravica in dolžnost vseh. "Ne kaže se samo v pesmih in hvaljenju lastnih zaslug, temveč se izkazuje z aktivnim bojem za demokracijo. Nismo tako razdeljeni, kot bi si nekateri želeli. Daleč od tega. Zato ponosno izobesimo slovensko zastavo, ki ni zastava nobene stranke, temveč pripada vsem," je pozval. "Očitali nam bodo, da smo nedomoljubni. Ampak kakšno domoljubje je to, ki se mora skrivati pred lastnimi prebivalci v zabarikadirani prestolnici, za ograjami, ki jih straži več kot 500 policijskih specialcev?" pa so se vprašali v Levici. Kot so dodali, "samooklicani osamosvojitelji, ki se tako radi sklicujejo na domoljubje, želijo pod pretvezo, da smo vsi ponosni slovenski državljani, zakriti dejstvo, da v resnici nismo vsi na istem in da so za to odgovorni prav oni." 

Udeležbo je odpovedal tudi nekdanji predsednik republike Danilo Türk, ker, kot je povedal za medije, oblast, ki je proslavo pripravila, izgublja legitimnost.

Alternativna proslava

Še pred osrednjo proslavo, ob 19. uri pa se je začela alternativna proslava, katere udeleženci so napolnili Prešernov trg. Pripravili so jo petkovi protestniki, ki so sporočili, da državna proslava ni njihova proslava, ker ni proslava za ljudi. Z dogodkom so izrazili kritiko trenutnega stanja, trenutne vladajoče politike, sestavili pa so tudi svojo vizijo prihodnosti.  Udeležence so nagovorili predstavniki akademske sfere, sindikatov, veteranov vojne za Slovenijo, študentov, medijev, okoljevarstvenih organizacij, ženskih kolektivov, kulturnikov, izbrisanih in drugih.