V Sloveniji so lani organe pridobili od 39 mrtvih darovalcev, opravljenih pa je bilo 80 presaditev. Letos so organe pridobili od 31 mrtvih darovalcev in opravili 79 presaditev. ''A dejanske potrebe so enkrat večje,'' je izpostavil koordinator transplantacijske dejavnosti v UKC Ljubljana Valentin Sojar. Kot primer je navedel, da v Sloveniji letno opravijo okoli 70 presaditev ledvic, v sosednji Avstriji pa 820. Slovencev je štirikrat manj kot Avstrijcev, presaditev pa pri nas opravijo okoli desetkrat manj kot pri sosedih.
Z darovanjem organov podarite življenje!
Minister za zdravje Borut Miklavčič si zato želi, da bi se čim več ljudi opredelilo za darovalce organov. Sojar pa je ljudi pozval, naj tudi svoje bližnje obvestijo o tej svoji želji. Število bolnikov, ki čakajo na presaditev organa, z napredkom medicinske stroke narašča, medtem ko število mrtvih darovalcev ostaja nespremenjeno. Tako 30 odstotkov bolnikov, ki čakajo na nov organ, umre med čakanjem na presaditev, je navedel. Premajhno število darovanih organov pa gre pripisati tudi zapletenosti sedanje zakonodaje. Zato bo že po novem letu na vladi prenovljen zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, je napovedal minister. Zakon bo med drugim uzakonil tako imenovano domnevno privolitev, da bi se torej vsakega posameznika smatralo za darovalca organov v primeru smrti, razen če se jasno izreče proti. Sedanji register darovalcev pa bo zakon spremenil v register tistih, ki v primeru smrti ne želijo postati darovalci.
Direktorica Zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant Danica Avsec je poudarila, da je število organov, ki jih pridobimo v Sloveniji, pravzaprav višje od števila dejansko presajenih pri nas in vseh ne 'porabimo'. To kaže na dva problema: da se premalo bolnikov, ki bi potrebovali presaditev, sploh uvrsti na čakalne sezname za presaditev, in da se še vedno premalokrat prosi svojce umrlega za darovanje organov. Razlog, da vseh odvzetih organov ne uspemo porabiti doma, je med drugim tudi, da na tako majhni populaciji, kot je Slovenija, včasih za odvzeti organ ne uspejo najti bolnika, ki bi se genetsko ujemal. Tak organ ponudijo v mrežo Eurotransplant, od koder Slovenija tudi dobi veliko število organov – na primer src.
Minister je še izpostavil, da ima Slovenija zelo dobre rezultate na področju transplantacij. UKC Ljubljana ima pri nekaterih posegih celo boljše rezultate kot večji centri v Evropi. Tako je na primer preživetje bolnikov z v Sloveniji presajenimi jetri ali ledvico boljše kot v večini drugih držav. Petletno preživetje slovenskih bolnikov po presaditvi je različno, za bolnike s presajeno ledvico je od 85- do 90-odstotno. Za bolnike s presajenimi jetri je petletno preživetje od 80- do 85-odstotno, za bolnike po presaditvi srca je petletno preživetje med 70- in 80-odstotno, za bolnike s presajenimi pljuči pa med 60- in 70-odstotno, pa je navedel Sojar.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.