290.000 Slovencev pod pragom revčine: štiričlanska družina mora preživeti z manj kot 1251 evri na mesec

Stopnja tveganja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti sta v letu 2014 ostali nespremenjeni v primerjavi z letom pred tem. Povprečni razpoložljivi neto dohodek na gospodinjstvo se je resda nekoliko zvišal, kljub temu pa je pod pragom tveganja revščine v lanskem letu živelo 290.000 oseb, ugotavljajo v Statističnemu uradu RS (Surs).

Po podatkih iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2014 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 14,5-odstotna. To pomeni, da je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine živelo 14,5 odstotka ali približno 290.000 oseb, so zapisali v Sursu.

Med vsemi osebami pod pragom tveganja revščine so največji, 26-odstotni delež predstavljali upokojenci, sledile so brezposelne osebe, mladoletni otroci in delovno aktivne osebe. Glede na prejšnje leto se je od vseh naštetih skupin oseb pod pragom tveganja revščine najbolj zmanjšal delež upokojencev, povečal pa se je delež brezposelnih oseb.

Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v Spodnjeposavski regiji (19,9 odstotna). Visoka je bila tudi v Pomurski regiji, jugovzhodni Sloveniji in v Podravski regiji. Najnižjo stopnjo tveganja revščine pa je Surs ugotovil v Notranjsko-kraški (11,3 ostotno) in Osrednjeslovenski regiji.

Prag revščine za štiričlansko družino: 1251 evrov na mesec

Prag tveganja revščine za štiričlansko družino z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je sicer znašal 1251 evrov na mesec, prag za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 893 evrov na mesec.

Stopnja tveganja revščine se tako glede na prejšnje leto ni spremenila, se je pa prag tveganja revščine zvišal za 35 evrov na leto. Izračun sicer temelji na dohodkih, prejetih v letu 2013, saj je bilo leto 2013 dohodkovno referenčno leto v raziskovanju za leto 2014.

V letu 2014 se je nadaljevala tudi rast neenakosti porazdelitve dohodka med gospodinjstvi, ugotavljajo v Sursu. Vrednost Ginijevega količnika se je zvišala za 0,6 odstotne točke, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa za 0,1 odstotne točke.

Se je pa zvišal povprečni letni razpoložljivi neto dohodek na gospodinjstvo, ki je je znašal 21.286 evrov. Tako je bil za 248 evrov višji kot v prejšnjem letu. Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva se je zvišal za 106 evrov, povprečni dohodek na ekvivalentnega odraslega člana gospodinjstva, preračunan po OECD-jevi prilagojeni ekvivalenčni lestvici, pa za 137 evrov na 12.843 evrov.

V zahodni Sloveniji je bil povprečni razpoložljivi dohodek višji kot v vzhodni Sloveniji. Z najvišjim povprečnim dohodkom na člana in na ekvivalentnega člana so razpolagala gospodinjstva v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji, z najnižjim pa gospodinjstva v pomurski in spodnjeposavski statistični regiji.

Tudi stopnja tveganja socialne izključenosti se v letu 2014 glede na leto pred tem ni spremenila. Znašala je 20,4 odstotka, kar pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 410.000 državljanov, še ugotavljajo v statističnem uradu.