Izhodiščni seznam: manj sredstev za trajnostno prenovo stavb, oskrbo s pitno vodo ...

Na seznamu so projekti, za katere so različni resorji ocenili, da v časovnici, predvideni v načrtu, ne bodo izvedeni. Seznam bodo sedaj uskladili z javnostmi in Evropsko komisijo, je na novinarski konferenci danes v Ljubljani dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.

Projekti bodo delno ali v celoti izločeni iz načrta. Za tiste, ki so pomembni za okrevanje in odpornost države, bo vlada skušala najti alternativne vire financiranja.

"Za vse naložbe, ki bi prispevale k okrevanju in odpornosti države ter so tudi realno izvedljive, se bo iskalo alternativne vire financiranja," je povedal direktor Urada RS za okrevanje in odpornost Josip Mihalic.

Glede na izhodišča – prilagoditev načrta bo dokončna, ko bo usklajena z Evropsko komisijo; dokončen predlog bo po navedbah ministrstva v Bruselj poslan predvidoma aprila oz. maja – bo predvideno črpanje nepovratnih sredstev za ukrepe manjše za 286,7 milijona evrov.

'Prilagoditev' za 27 projektov

Na seznamu v izhodiščih za prilagoditev načrta, kot jih je posredovalo ministrstvo za finance, je 27 projektov. Največji del zmanjšanja sredstev zajema izločitev ali zmanjšanje financiranja projektov ozelenitve izobraževalne infrastrukture v Sloveniji (izločitev vseh predvidenih 71,6 milijona evrov), oskrbe in varčevanja s pitno vodo (zmanjšanje za 27 milijonov na 6,7 milijona evrov), trajnostne prenove stavb (za 20 milijonov na 66,1 milijona evrov), zagotavljanja celostne obravnave oseb, ki potrebujejo višji obseg dolgotrajne oskrbe in kompleksnejše storitve s področja zdravstvene nege oz. kontinuirano zdravstveno nego (vseh 20 milijonov evrov), ter optimizacije dostopnosti zdravstvenega sistema (za 18,1 milijona na 4,9 milijona evrov).

Sledijo projekti usposabljanje in izobraževanje zaposlenih (vseh 14,4 milijona evrov), sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji (za 13,4 milijona na 51,6 milijona evrov), podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij (za 10,1 milijona na 128,4 milijona evrov), zmanjševanje poplavne ogroženosti (za 10 milijonov na 45 milijonov evrov), podpora prožnejšim načinom organizacije dela (vseh 10 milijonov evrov) in trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe (za 10 milijonov na 59 milijonov evrov).

Pri ostalih projektih je predvideno zmanjšanje za od devet milijonov do 200.000 evrov. Med njimi so denimo dokončani projekti za podporo podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo, krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela, digitalizacija železniške in cestne infrastrukture, vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano, naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu ter trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture.

Kot je povedal Mihalic, med projekti tako med drugim ne bo več gradnje novega Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča v Ljubljani, in sicer zaradi sodnega spora glede zemljišč, zaradi katerega je negotova izvedba projekta v rokih, kot so navedeni v načrtu.

Zmanjšanje nepovratnih sredstev za 286 milijonov

Slovenija mora nacionalni načrt za okrevanje in odpornost prilagoditi med drugim zaradi zmanjšanja predvidenih nepovratnih sredstev za 286 milijonov na 1,49 milijarde evrov (zaradi ugodnejših gospodarskih gibanj v letih 2020 in 2021 od prvotnih ocen) ter vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Obseg predvidenega črpanja posojil ostaja pri 705 milijonih evrov.

V načrtu bo še vedno treba zadostiti zahtevi, da je 40 odstotkov predvidenih sredstev namenjenih za zeleni prehod in 20 odstotkov za digitalizacijo, prav tako bo treba izvesti predvidene reforme, je poudarila Jazbečeva.

Za vključitev ukrepov iz načrta RePowerEU je Slovenija upravičena do dodatnih 122 milijonov evrov. Od tega bo za obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije, razogljičenje v gospodarstvu na voljo 42 milijonov, za infrastrukturo za alternativna goriva v prometu in brezemisijsko mobilnost 40 milijonov ter za spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami in za krepitev distribucijskega omrežja električne energije po 20 milijonov evrov, je navedeno v izhodiščih za prilagoditev načrta.

Med razlogi za prilagoditev načrta so poleg zmanjšanja nepovratnih sredstev in vključitve načrta RePowerEU tudi "objektivne okoliščine", kot so inflacija in druge nepredvidljive okoliščine.

Vlada v začasno zadržanje izvrševanja državnega proračuna

Vlada je v luči priprave rebalansa letošnjega državnega proračuna na današnji dopisni seji tudi odločila, da s 23. marcem 2023 začasno zadrži izvrševanje posameznih izdatkov na integralnih postavkah državnega proračuna.

Vlada je s tem ustavila prerazporejanje proračunskih sredstev zaradi prevzemanja novih obveznosti, za katere sredstva v sprejetem proračunu države niso načrtovana v ustrezni višini, razen v primerih razporejanja sredstev splošne proračunske rezervacije. Iz tega ukrepa so izključeni tako imenovani neodvisni ustavni organi, prav tako nemoteno poteka črpanje evropskih sredstev in financiranje namenov, načrtovanih v sprejetem proračunu, vključno z ukrepi za energetsko draginjo, so sporočili po seji vlade.

Vlada je letos reorganizirala državno upravo. Pri nekaterih ministrstvih so se spremenila delovna področja, hkrati pa so nastala tudi nova, pojasnjujejo. Ker je do te reorganizacije prišlo po uveljavitvi državnega proračuna za letošnje leto, vlada pripravlja rebalans, s katerim bodo tudi novi državni organi dobili svoje finančne načrte. Ker reorganizacija ne bo terjala povečanja izdatkov državnega proračuna, je treba do uveljavitve rebalansa ustaviti prerazporejanje sredstev v primerih, pri katerih želi kateri od organov s prerazporeditvijo povečati obseg pravic porabe za posamezen namen in prevzeti novo obveznost, dodajajo.