25 let po prvih demokratičnih volitvah: 'Prihodnosti se nismo bali, prihodnost smo oblikovali'

V državnem zboru so s slavnostnim sprejemom, ki ga je gostil predsednik DZ Milan Brglez, zaznamovali 25. obletnico prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji. Vabljeni so bili delegati skupščine v mandatu 1990-1992 in sedanji poslanci.

Brglez je v nagovoru poudaril, da je volilni 8. april 1990 prinesel veliko optimizma in odločenosti. "Visoka volilna udeležba je odražala nedvoumno željo, odločenost in motiviranost slovenskega naroda po politični participaciji in demokratičnih spremembah," je dejal. Po njegovih besedah se je z demokratičnimi volitvami in ustanovitvijo večstrankarske skupščine začelo novo zgodovinsko obdobje Slovencev in slovenske države.

Udeležence sprejema so nagovorili tudi predsedniki takratnih družbenopolitičnega zbora, zbora občin in zbora združenega dela, Ludvik Toplak, Ivan Bizjak in Jože Zupančič. Toplak je opozoril, da smo v 25-letnem razvoju že na začetku spregledali, da je poleg politične in gospodarske tranzicije enako pomembna profesionalno vrednostna tranzicija. Še posebej je izpostavil skrb za pravičnost, ki je gradnik socialne države. Bizjak je poudaril, da je bila vizija prelomnih dogodkov pred 25 leti jasna: človekove pravice, pravna država in tržno gospodarstvo. Zupančič pa je spomnil na pomen takratnega zbora združenega dela, ki je imel vlogo opozicijskega zbora, kljub temu pa se je izkazal s svojo ustvarjalnostjo pri sprejemanju osamosvojitvene zakonodaje.

Pahor prve večstrankarske volitve označil za odločilen mejnik političnega in duhovnega zorenja

Sprejema v DZ, ki je potekal v veliki parlamentarni dvorani, se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je bil takrat skupščinski delegat. Poudaril je, da prve večstrankarske volitve leta 1990 lahko brez zadrege razglasimo za enega najbolj odločilnih mejnikov našega političnega in duhovnega zorenja. Po njegovih besedah je dragocenost volitev leta 1990 vsaj trojnega značaja: vzpostavile so demokracijo, omogočile pogoje za ustanovitev lastne države in njeno povezovanje v združeno Evropo po lastni volji, bile pa so tudi konstitutivnega pomena za narodno spravo.

"Slovenci smo bili v takratnem demokratičnem vrenju protagonisti vizij združene demokratične Evrope. Nismo bili zgodovinski zamudniki, pač pa pogumni dejavni sodobniki. Imeli smo vizijo, imeli smo voljo in bili smo se sposobni pogovarjati in dogovarjati o bistvenih, najbolj vitalnih stvareh za narodovo prihodnost," je izpostavil.

Četrt stoletja kasneje smo po njegovih besedah nad slovensko demokracijo razočarani bolj, kot bi bilo treba: "Samostojna država, članica združene Evrope je manj uspešna od pričakovanj. Narodna sprava je deležna dvomov iz vseh strani, pa bi lahko bila tako velik navdih za našo večjo enotnost." Pri tem pa je opozoril, da kljub tem ugotovitvam pomen prvih demokratičnih volitev kot prehoda v demokracijo, samostojno državo in k narodni spravi ni prav nič manjši. "Prav nasprotno. Iz vsega dogajanja pred 25 leti se lahko nekaj pomembnega naučimo za naša sedanja in prihodnja ravnanja."

Predsednik republike je tudi poudaril, da smo v primerjavi s položajem pred četrt stoletja v pomembni prednosti: "Zdaj ne gre za to, da obstoječ politični, gospodarski in družbeni sistem spet vratolomno podremo, pač pa da ga nadgradimo. Demokracija, državnost, evropskost in sprava so pravi temelji." "Tvegam oceno, da je v prihodnjih 25 letih poleg jasne vizije in volje za njeno dosego skoraj enako potreben napor za izgradnjo boljših, bolj pristnih, bolj strpnih, bolj človeških odnosov v naši družbi, je dodal.

'Demokracija veliko bolj na papirju kot pred 25 leti'

Predsednik skupščine SRS v času pred prvimi demokratičnimi volitvami Miran Potrč je spomnil, da je volitve omogočil "prejšnji sistem, ki je dovolil nove stranke in večstrankarske volitve". Za današnjo demokracijo ocenjuje, da je "veliko bolj na papirju kot pred 25 leti". "Takrat smo o demokraciji govorili manj, smo se pa bolj pogovarjali, dogovarjali in se tudi marsikaj dogovorili," je dejal. Ob tem je dodal, da so takrat ne glede na politične barve mislili enako "in to bi morali doseči tudi danes".

Nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik pa je obžaloval, da država danes ni tam, kjer je pred 25 leti upal, da bo. Po njegovem prepričanju je namreč veliko priložnosti ostalo neizkoriščenih. Sam najbolj obžaluje in pogreša pripravljenost, da bi "z odkrito besedo in dovolj časa naredili resno analizo, kaj smo v teh 25 letih naredili napačnega". Po njegovih besedah si bomo namreč morali odkrito priznati, "da smo ob dobrih stvareh, ki smo jih naredili ob nastajanju slovenske države, naredili tudi veliko napak, sicer se bomo vedno znova vrteli v začaranem krogu".

Volitve za predsednika in člane republiškega predsedstva ter za delegate družbenopolitičnega zbora in zbora občin tridomne skupščine so potekale 8. aprila 1990. Nekaj dni kasneje, 12. aprila, so potekale še volitve za delegate zbora združenega dela, ko so bile tudi občinske volitve. Na volitvah v skupščino so zmago dosegle stranke, združene v koalicijo Demos, ki so nato sestavile vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Za predsednika predsedstva so volivci izbrali Milana Kučana. Prva demokratično izvoljena skupščina je pozneje zagotovila sprejem zakonodaje in novo ustavo, ki sta bili podlaga za osamosvojitev Slovenije.